TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem zavrnilnem delu razveljavi glede zneska 12.518,78 EUR, kot tudi v izreku o pravdnih stroških, oboje z zakonskimi zamudnimi obrestmi in se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

III. Delno se ugodi pritožbama prvotožene in drugotožene stranke ter se tožbeni zahtevek glede zakonskih zamudnih obresti od zneska 10.432,32 EUR od 11. 5. 2001 do 31. 12. 2001 zavrne.

IV. V ostalem se pritožbe tožeče stranke, prvo in drugotožene stranke zavrnejo in se v nerazveljavljenem delu potrdi obsodilni del izpodbijane sodbe (glede odškodnine za telesne bolečine in duševne bolečine zaradi strahu) sodišča prve stopnje in odločitev o povrnitvi separatnih stroškov.

Pritožbeno sodišče se zato strinja s sodiščem prve stopnje, da drugotožena stranka tožeči stranki odškodninsko odgovarja po načelu krivde, ker ni poskrbela za varno delo. Ne glede na to, da noben predpis ni določal obveznega varovanja prostorov z varnostnikom, je bila namreč v skladu s splošno skrbjo za varno delo, po določbi 16. člena Zakona o varstvu pri delu (Ur. l. SRS, št. 32/74 - Ur. l. SRS, št. 57/96) dolžna organizirati delo tako, da bi potekalo varno. To bi lahko storila z varnostnikom ali na kakšen drug primeren način, vendar te dolžnosti ni izpolnila.