TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba zagovornika obdolženega U.K. se zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Obdolženega se oprosti plačila sodne takse.

V izreku izpodbijane sodbe naveden opis kaznivega dejanja, katerega storitev se obdolžencu očita, ima vse zakonske znake kaznivega dejanja nasilja v družini iz prvega odstavka 191. člena KZ-1E. Iz obširnega opisa kaznivega dejanja izhaja, da je obdolženec izvajal nasilje nad svojo zunajzakonsko partnerico H.P. štiri ure in pol. Z njo je fizično obračunal že na stopnišču stanovanjskega bloka, kjer jo je davil, nato pa spravil v njen osebni avto in jo z roko začel vleči za lase, ji glavo udarjal v steklo, armaturno ploščo, nato pa jo zvlekel iz avtomobila, kjer jo je udarjal z rokami po celem telesu, jo večkrat z nogo brcnil v nogo ter jo vrgel na tla in kričal "splavila boš, itak otrok ni moj" ter jo nato vrgel v osebni avto in jo odpeljal približno 100 m naprej do samopostrežne avtopralnice, kjer jo je ponovno zvlekel iz vozila in jo še naprej pretepal, jo vlačil po asfaltu, jo davil in ji govoril, da bo vsakič naslednjič davljenje trajalo 20 sekund dlje. Nato se je morala vsesti v avto in ga peljati, pri čemer se je želela odpeljati do Policijske postaje, kar je obdolženec opazil, povlekel ročno zavoro tako, da se je avto ustavil ter jo nato, ko mu je hotela pobegniti iz vozila, povlekel za obleko nazaj ter odpeljal naprej v smeri D.V. ter odpeljal na makadamsko pot, kjer ji je grozil "zdaj boš ti vidla, hotela si me zajebat" ter jo žalil, da je kurba ter jo ponovno začel daviti in z vso močjo z dlanmi udarjati po glavi, obrazu, jo lasal, ko pa se je poskušala obraniti s škarjami, s katerimi ga je porezala po vratu, pa je nato, ko sta se odpeljala proti L. mimo policijske postaje, vrgla iz vozila, nakar je obdolženec avto ustavil in jo ponovno zvlekel v osebni avtomobil, nato pa ji je uspelo zbežati proti policijski postaji, ko jo je obdolženec dohitel. Nato sta se vrnila v stanovanje na Ž. ulici v L., kjer je ponovno grozil, da bo že svoje videla, če bo slučajno zaprt tri leta in ko se bo vrnil iz zapora, bo vse pobil ter tako z njo grdo ravnal in jo pretepal. S takim obdolženčevim ravnanjem pa je tudi po mnenju pritožbenega sodišča bila oškodovanka spravljena v brezizhodni položaj, saj ji je bila odvzeta svoboda odločanja o svojem ravnanju tako, da je postala objekt obdolženčevega nasilja, ki se mu ni mogla izogniti. Po presoji pritožbenega sodišča pa obdolženčevo dejanje predstavlja tako po času trajanja kot po posledicah in po obsegu večjo intenziteto dejanja, s katerim je bila oškodovanka, kot je že obrazloženo, spravljena v podrejeni položaj.