TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi tožnika se ugodi, pritožbi tožene stranke pa se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje delno spremeni v sedmem odstavku točke I izreka, v zvezi s četrtim in petim odstavkom točke I izreka tako, da se v četrtem in petem odstavku točke I izreka v celoti na novo glasi:

„Tožena stranka je dolžna tožniku obračunati bruto plače:

- za mesec marec 2011 v višini 46,57 EUR z zapadlostjo dne 15. 4. 2011,

- za mesec april 2011 v višini 46,57 EUR z zapadlostjo dne 15. 5. 2011,

- za mesec maj 2011 v višini 63,96 EUR z zapadlostjo dne 15. 6. 2011,

- za mesec junij 2011 v višini 262,70 EUR z zapadlostjo dne 15. 7. 2011,

- za mesec julij 2011 v višini 259,62 EUR z zapadlostjo dne 15. 8. 2011,

- za mesec avgust 2011 v višini 312,04 EUR z zapadlostjo dne 15. 9. 2011,

- za mesec september 2011 v višini 879,93 EUR z zapadlostjo dne 15. 10. 2011,

- za mesec oktober 2011 v višini 724,06 z zapadlostjo dne 15. 11. 2011,

- za mesec november 2011 v višini 724,06 EUR z zapadlostjo dne 15. 12. 2011,

- za mesec december 2011 v višini 724,06 EUR z zapadlostjo dne 15. 1. 2012,

- za mesec januar 2012 v višini 720,35 EUR z zapadlostjo dne 15. 2. 2012,

- za mesec februar 2012 v višini 595,54 EUR z zapadlostjo dne 15. 3. 2012,

- za mesec marec 2012 v višini 529,19 EUR z zapadlostjo dne 15. 4. 2012,

- za mesec april 2012 v višini 528,91 EUR z zapadlostjo dne 15. 5. 2012,

- za mesec maj 2012 v višini 529,31 EUR z zapadlostjo dne 15. 6. 2012,

- za mesec junij 2012 v višini 528,91 EUR z zapadlostjo dne 15. 7. 2012,

- za mesec julij 2012 v višini 603,42 EUR z zapadlostjo dne 15. 8. 2012,

- za mesec avgust 2012 v višini 720,34 EUR z zapadlostjo dne 15. 9. 2012,

- za mesec september 2012 v višini 720,34 EUR z zapadlostjo dne 15. 10. 2012,

- za mesec oktober 2012 v višini 720,34 EUR z zapadlostjo dne 15. 11. 2012,

- za mesec november 2012 v višini 720,34 EUR z zapadlostjo dne 15. 12. 2012,

- za mesec december 2012 v višini 714,92 EUR z zapadlostjo dne 15. 1. 2013,

- za mesec januar 2013 v višini 715,19 EUR z zapadlostjo dne 15. 2. 2013,

- za mesec februar 2013 v višini 715,19 EUR z zapadlostjo dne 15. 3. 2013,

- za mesec marec 2013 v višini 715,19 EUR z zapadlostjo dne 15. 4. 2013,

- za mesec april 2013 v višini 714,92 EUR z zapadlostjo dne 15. 5. 2013,

- za mesec maj 2013 v višini 714,92 EUR z zapadlostjo dne 15. 6. 2013,

- za mesec junij 2013 v višini 714,92 EUR z zapadlostjo dne 15. 7. 2013,

- za mesec julij 2013 v višini 714,92 EUR za zapadlostjo dne 15. 8. 2013,

- za mesec avgust 2013 v višini 714,92 EUR z zapadlostjo dne 15. 9. 2013,

- za mesec september 2013 v višini 714,92 EUR z zapadlostjo 15. 10. 2013,

- za mesec oktober 2013 v višini 714,92 EUR z zapadlostjo 15. 11. 2013,

- za mesec november 2013 v višini 714,92 EUR z zapadlostjo 15. 12. 2013,

- za mesec december 2013 v višini 714,92 EUR z zapadlostjo 15. 1. 2014,

- za mesec januar 2014 v višini 714,92 EUR z zapadlostjo 15. 2. 2014,

od navedenih bruto zneskov plačati davke in prispevke, in nato tožnici izplačati neto zneske plač skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od vsake zamude z mesečnim izplačilom plače, vse v roku 8 dni.

Tožena stranka je dolžna tožniku v roku 8 dni plačati odškodnino v znesku 3.943,12 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku paricijskega roka, kar zahteva tožnik več (plačilo še 2.899.38 EUR do zneska v višini 6.842,50 EUR), pa se zavrne.“

V preostalem se pritožba tožene stranke zavrne in se v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje (prvi, drugi, tretji ter nespremenjeni del četrtega odstavka točke I izreka in točka II izreka).

Tožena stranka je dolžna tožniku v roku 8 dni povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 264,49 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku paricijskega roka do plačila.

Zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni možno utemeljevati z drugimi vsebinskimi razlogi, kot pa so tisti, na katerih dejansko temelji sporna odpoved, ne glede na to, da bi ti vsebinsko drugačni razlogi predstavljali poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Sodišče prve stopnje je ob pravilni uporabi pravil o prekluziji, kot jih določata 286. člen ZPP in drugi odstavek 362. člena ZPP, utemeljeno ugodilo tožnikovemu zahtevku za ugotovitev nezakonitosti izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, saj tožena stranka ni pravočasno podala navedb in predlagala dokazov, iz katerih bi izhajal obstoj v odpovedi zatrjevanega dejanskega razloga za prenehanje potreb po delu tožnika pod pogoji pogodbe o zaposlitvi (to je močnega upada obsega dela v spornem času).