TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Akceptni nalog ni pravno razmerje, ampak listina, ki z že nastalim pravnim razmerjem seznanja druge. To pravno razmerje je naročilo (nalog) po 749. členu ZOR. Če je akceptni nalog dan v zavarovanje plačila, je pogodba o naročilu sklenjena z razveznim pogojem (1. odstavek 74. člena ZOR). Ko dolžnik poravna terjatev, je razvezni pogoj izpolnjen, zato naročilo (nalog) po določbi 3. odstavka 74. člena ZOR neha veljati. Podlaga, na kateri je bil dan, torej odpade, zato ima dolžnik zahtevek na njegovo vrnitev (4. odstavek 210. člena ZOR).

Tožnik je izročil tožencu akceptni nalog zaradi zavarovanja toženčeve terjatve proti tožniku. Tožencu akceptnega naloga ni bilo treba predložiti službi družbenega knjigovodstva zaradi realizacije. Tožnik je namreč svojo obveznost izpolnil sam. Ne glede na to je toženec to storil, in sicer zaradi doplačila neke drugi svoje terjatve, glede katere pa dogovor o njenem zavarovanju z akceptnim nalogom ni bil sklenjen. Tožeča stranka je zato s tožbo zahtevala: 1. ugotovitev, da je akceptni nalog neveljaven, 2. njegovo vrnitev.

Tožbenemu zahtevku je sodišče prve stopnje v celoti ugodilo. Na pritožbo tožene stranke je sodišče druge stopnje odločitev po
zahtevku pod točko 1) spremenilo tako, da je ta del tožbenega zahtevka zavrnilo, pritožbo zoper odločitev o zahtevku pod točko 2) pa je zavrnilo kot neutemeljeno.

Iz obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje: 'Sodišče prve stopnje je pri odločitvi o ugotovitvenem tožbenem zahtevku napačno uporabilo materialno pravo. Očitno je namreč štelo, da je akceptni nalog pravno razmerje in je zato odločalo o njegovi neveljavnosti (primerjaj: 1. odstavek 187. člena ZPP). Vendar temu ni tako. Akceptni nalog je samo vrsta pisanega naloga, ki je službi družbenega knjigovodstva podlaga za opravljanje plačilnega prometa. Je torej samo listina, ki z nekim že nastalim pravnim razmerjem, to je z upravičenjem upnika, da nalog predloži službi družbenega knjigovodstva zaradi vnovčevanja, le seznanja druge, še posebej ravno navedeno službo. Tožbeni zahtevek na ugotovitev neveljavnosti akceptnega naloga je torej materialno pravno neutemeljen (pri tem sodišče druge stopnje samo pripominja, da tožeča stranka zahtevka na ugotovitev nepristnosti akceptnega naloga, ki je bil glede na naravo akceptnega naloga po 1. odstavku 187. člena ZPP edino dopusten, ni niti postavila). Zato je pritožbeno sodišče pritožbi v tem delu ugodilo in na podlagi 4. točke 373. člena ZPP izpodbijano sodbo delno spremenilo tako, da je ugotovitveni tožbeni zahtevek zavrnilo.

V ostalem delu je sodišče prve stopnje dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo ter tudi materialno pravo pravilno uporabilo. Z
akceptnim nalogom zavarovana terjatev je prenehala obstajati. Pravno razmerje, na podlagi katerega je dobila tožena stranka pravico
predložiti službi družbenega knjigovodstva akceptni nalog, je naročilo (nalog) po 749. členu ZOR. Ker je akceptni nalog dan v zavarovanje plačila, je torej pogodba o naročilu sklenjena z razveznim pogojem, da se lahko izvrši, če dolžnik sam ne plača dolga
v skladu s pogodbo (1. odstavek 74. člena ZOR). Ker se je ta pogoj v obravnavanem pogoju izpolnil, je po določbi 3. odstavka 74. člena ZOR naročilo nehalo veljati. Podlaga, na kateri je tožena stranka prejela akceptni nalog, je tako odpadla. Zato mora tožena stranka ob smiselni uporabi 4. odstavka 210. člena ZOR omenjeno listino tožeči stranki vrniti".