TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba zoper sodbo se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Pritožba zoper dopolnilno sodbo se zavrne in se izpodbijana dopolnilna sodba potrdi.

III. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, toženi stranki pa je v 15 dneh dolžna povrniti 1.702,34 EUR stroškov odgovora na pritožbo.

Toženi stranki sta posredovali vso dokumentacijo in podatke, ki jih je želela tožeča stranka in slednja z njo tudi razpolaga, tožeča stranka pa je imela tudi možnost preveriti situacijo glede odprtih sodnih postopkov pri odvetniku G. Pogodbo o prenosu poslovnih deležev v družbi P. d.o.o. je pripravila tožeča stranka. Upoštevaje dejstvo, da je tožeča stranka razpolagala s poročili odvetnika o stanju zadev, ki so vsebovala tudi omenjeno pravdno zadevo, je neutemeljeno v breme tožene stranke šteti pogodbo, v kateri sama tožeča stranka ni navedla te pravdne zadeve. Tudi sicer pa pritožba ne pojasni, kako bi ugotovitve o dejavnosti tožeče stranke v smislu drugega odstavka 460. člena OZ vplivale na izpodbijano odločitev, glede na to, da je sodišče ugotovilo, da je tožeča stranka ravnala izrazito neskrbno. Že upoštevaje osnovni kriterij skrbnosti v lastnih zadevah sodišče prve stopnje tožeči stranki utemeljeno očita neskrbnost tudi zaradi ugotovitve, da predmetni poslovni prostori v času sklepanja pogodbe niso bili vpisani v zemljiško knjigo, zaradi česar je pri preverjanju dejanskega in pravnega stanja nepremičnine upravičeno pričakovati, da bo stranka še bolj previdna.

V zvezi z 2. točko izreka izpodbijane sodbe tožeča stranka uveljavlja, da ji ni jasno, kateri toženi stranki naj bi bila dolžna plačati navedeni znesek s pripadki. Skladno z določili ZPP sta pravdni stranki vedno dve, tožeča stranka in tožena stranka, zato izrek s tem v zvezi ni v ničemer pomanjkljiv. Kakšno je notranje razmerje med tožencema, za toženo stranko pri postavitvi zahtevka očitno ni bilo pomembno. Tretji odstavek 393. člena OZ pa določa, da če je pri kakšni deljivi obveznosti več upnikov in ni določeno kaj drugega, se terjatev deli med njimi na enake dele in more vsak upnik zahtevati le svoj del terjatve.

V primeru, ko postane jasno, da se pogoj ne bo uresničil, se šteje, kot da rok izpolnitve ni določen.

Stvarna napaka po pogodbi o prenosu poslovnih deležev v družbi P. d.o.o je prenehala, saj je bila nemožnost prodaje poslovnih prostorov razlog, iz katerega je tožeča stranka uveljavljala znižanje kupnine.