TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Če en zakonec s pogodbo razpolaga s posamezno premično stvarjo skupnega premoženja, pa to stori brez soglasja drugega zakonca, ravna v nasprotju s 1. odstavkom 52. člena ZZZDR. Tako sklenjena pogodba je izpodbojna, ne pa nična. Izpodbojna je v celoti, če zakonca deležev na skupnem premoženju še nista določila oz. razdružitvenega postopka še nista sprožila. Zakonec, ki ni dal soglasja za sklenitev pogodbe, ima aktivno legitimacijo za njeno izpodbijanje.

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke, s katerim je zahtevala razveljavitev prodajne pogodbe, ki jo je sklenil zakonec brez soglasja drugega zakonca (tožeče stranke) s tretjo osebo. Predmet prodajne pogodbe je bil avtomobil, ki je sodil v skupno premoženje zakoncev. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje tako spremenilo, da je tožbeni zahtevek zavrnilo. Ugotovilo je, da zakonec, ki se ni strinjal s prodajo, nima aktivne legitimacije za izpodbijanje pogodbe, ker ni stranka pogodbe (112. člen ZOR).

Proti sodbi sodišča druge stopnje je zaradi zmotne uporabe materialnega prava vložila revizijo tožeča stranka. Revizijsko sodišče ji je ugodilo in glede odločitve o veljavnosti pogodbe vzpostavilo sodbo sodišča prve stopnje. V razlogih je med drugim navedlo:

Sodišče druge stopnje je napačno uporabilo zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ko je tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrnilo. Zmotno je menilo, da zakonec, ki ni dal soglasja za prodajo skupne stvari, nima obligacijskopravnega zahtevka na razveljavitev pogodbe, sklenjene med njegovim zakoncem in tretjo osebo. Če en zakonec s pogodbo razpolaga s posamezno stvarjo skupnega premoženja, in sicer brez soglasja drugega zakonca, gre za ravnanje v nasprotju s 1. odstavkom 52. člena ZZZDR. Po tej določbi zakonca skupno premoženje upravljata in z njim razpolagata skupno in sporazumno. Za skupno gospodarjenje in razpolaganje gre tedaj, ko zakonca nastopata skupaj, pa tudi tedaj, ko navzven nastopa le eden od njiju, vendar s soglasjem in ob upoštevanju koristi drugega.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je prvi toženec stvar prodal brez soglasja tožnice. Pred sporno prodajo se torej prvi toženec s tožnico ni sporazumel o (skupnem) razpolaganju s stvarjo, ki sodi v skupno premoženje. S tem je kršil 52. člen ZZZDR. To pa pomeni, da bi sklenjena pogodba tožnico zavezovala le, če bi jo pozneje odobrila. Ker je ni, jo je kot neveljavno lahko izpodbijala. Prav to je tožnica s svojo tožbo tudi storila. Sodišče prve stopnje je tako pravilno odločilo, ko je tožbenemu zahtevku tožeče stranke na razveljavitev sklenjene pogodbe ugodilo. Pri tem se je pravilno sklicevalo na 52. člen ZZZDR. Pravilno pa je
tudi ravnalo, ko je razveljavilo pogodbo v celoti in ne le glede 1/2 prodane stvari. Toda pri tem se je zmotno sklicevalo na 54. člen
ZZZDR in zmotno menilo, da je sporna pogodba nična.

Revizijsko sodišče ugotavlja, da je s 54. členom ZZZDR uzakonjena prepoved razpolaganja z nedoločenim deležem na skupnem premoženju, ne pa razpolaganje s posamezno stvarjo, ki sodi v skupno premoženje zakoncev. Varnost pravnega prometa je narekovala ureditev, ki pod določenimi pogoji dovoljuje razpolaganje s posamezno stvarjo, ki sicer sodi v skupno premoženje, vendar tako, da obenem varuje zakonca, ki se s takšnim razpolaganjem ni strinjal. Pogodba, sklenjena v nasprotju z 52. členom ZZZDR, je torej le izpodbojna, ne pa nična. Izpodbojna pa je v celoti, če zakonca deležev na skupnem premoženju še nista določila oz. razdružitvenega postopka še nista sprožila. Razpolaganje s posamezno stvarjo iz skupnega premoženja namreč ne more biti razlog za ugotavljanje celotnega skupnega premoženja in deležev na njem kot predhodnega vprašanja, če stranki
tega nista posebej zahtevali oz. se s tem strinjali. Namen postopka za razveljavitev pogodbe je vrnitev v prejšnje stanje, ki naj šele omogoči postopek za ugotavljanje deležev in kasnejšo delitev skupnega premoženja. Razlog za razveljavitev pogodbe kot celote je torej prav tako v 52. in ne v 54. členu ZZZDR. Razlogi v drugostopni sodbi, ki zadevajo vprašanje ničnosti sporne pogodbe, so zato pravilni.

Sodišče druge stopnje pa ni pravilno uporabilo materialnega prava, ko je ugotovilo, da tožeča stranka nima aktivne legitimacije za
izpodbijanje pogodbe. Pri tem se to sodišče napačno sklicuje na 112. člen ZOR. ZZZDR je v razmerju do ZOR specialni predpis in kot takšnega ga je treba uporabiti za razmerja, ki nastanejo z razpolaganjem s stvarmi skupnega premoženja zakoncev.