TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Pri nepravi obnovi kazenskega postopka po 1. odst. 407. čl. ZKP se lahko upošteva kot določena le kazen, izrečena s sodbo sodišč RS, kazni, izrečene s sodbami sodišč bivše SFRJ ali drugih republik bivše SFRJ pred 25.6.1991 pa le tedaj, če so se že pred tem datumom začele izvrševati v RS ali če so bile pred tem datumom združene v enotni kazni s kaznimi iz sodb sodišč RS.

Obrazložitev:

Problem združevanja pravnomočno izrečenih kazni v dveh ali več sodbah zoper istega obsojenca v okviru enotne kazni na podlagi neprave obnove po 1. odstavku 407. člena nastopi, ko je ena ali več teh sodb z območja bivših republik SFRJ ali bivših zveznih sodišč SFRJ. Za sodbe, izrečene po 25.6.1991 v novih državah, nastalih na območju bivše SFRJ, tega problema ni, saj so to sodbe tujih držav in jih je potrebno na tej podlagi upoštevati le pod pogoji postopka za mednarodno pravno pomoč (1. in 2. odstavek 517. člena ZKP) oziroma v okviru ugoditve prošnje tujega organa, s katero se zahteva izvršitev kazenskega sodbe tujega sodišča, če je tako določeno z mednarodno pogodbo ali če velja vzajemnost. Za izvršitev takšne kazenske sodbe je potrebno izvesti ustrezen postopek in to velja seveda tudi za sodbe držav, nastalih na območju bivše SFRJ.

Za sodbe, izrečene na območju bivših republik SFRJ ali pred sodišči tedanje federacije pred 25.6.1991, se zastavlja vprašanje, ali jih lahko upoštevamo v okviru neprave obnove kazenskega postopka. Možno bi se bilo postaviti stališče, da gre tudi v tem primeru za izvršitev tujih sodb, za katera so pristojna sodišča novih držav na območju bivše SFRJ ter bi morebitna združitev kazni iz takšne sodbe in njena izvršitev v Republiki Sloveniji teh tujih držav ne zavezovala. Nedvomno je izvršitev takšnih sodb prešla v izključno ingerenco in suverenost novih držav, torej načeloma teh sodb brez ustrezno izvedenega postopka mednarodne pravne pomoči ni mogoče izvrševati v Republiki Sloveniji. Kljub takšnemu izhodišču pa del teh sodb, izrečenih pred 25.6.1991, lahko v Republiki Sloveniji vendarle upoštevamo pri nepravi obnovi kazenskega postopka. Oporo za takšno pravno izhodišče lahko najdemo v 2. odstavku 8. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. Posamični pravni akti, med katere sodijo tudi pravnomočne kazenske sodbe, ki so jih izdali organi SFRJ (torej tudi vojaška sodišča in Zvezno sodišče) ali organi drugih republik SFRJ (torej tudi redno sodišče), pa še niso bili izvršeni, so na podlagi omenjene določbe ustavnega zakona izvršljivi na ozemlju Republike Slovenije ob načelu dejanske vzajemnosti, če ne nasprotujejo pravnemu redu Republike Slovenije. Izključno na tej pravni podlagi kazenskih sodb sodišč drugih republik in zveznih sodišč, izrečenih pred 25.6.1991, v Republiki Sloveniji ne moremo izvrševati, ker med Republiko Slovenijo in novo nastalimi državami na območju bivše SFRJ v obdobju po osamosvojitvi ni vzpostavljeno načelo vzajemnosti. Pač pa omenjena določba ustavnega zakona govori le o primerih, ko sodbe še niso bile izvršene, tako da iz tega okvira lahko izločimo tiste kazenske sodbe drugih republik in zveznih sodišč, ki so se pred 25.6.1991 v Republiki Sloveniji že začele izvrševati. Takšne sodbe, ki se torej v Republiki Sloveniji že izvršujejo, bi lahko vključili v enotno kazen na podlagi neprave obnove kazenskega postopka.

Isto izhodišče bi lahko uporabili tudi v primeru, ko so bile sodbe bivših republik SFRJ in zveznih sodišč v okviru neprave obnove
kazenskega postopka pred 25.6.1991 že združene v enotno kazen z eno ali več sodbami sodišč Republike Slovenije. V tem primeru so sodbe drugih republik in zveznih sodišč izgubile svojo samostojnost, saj so postale integralni del sodb sodišč Republike Slovenije. Tudi v tem primeru bi takšne enotne sodbe lahko ponovno združili s sodbami sodišč Republike Slovenije.

Le v tem okviru lahko sodišča izrekajo enotne kazni v nepravi obnovi kazenskega postopka, sicer pa je potrebno izvesti ustrezen postopek mednarodne pravne pomoči za izvršitev tuje sodne odločbe, ki se potem lahko upošteva tudi v nepravi obnovi kazenskega postopka.