Nalaganje dokumenta...
Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 35-1185/2024, stran 3235 DATUM OBJAVE: 26.4.2024
RS 35-1185/2024
1185. Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec
Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 - ZZLPPO, 127/06 - ZJZP, 38/10 - ZUKN in 57/11 - ORZGJS40), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 - ZJUZEOP-A in 80/20 - ZJUOOPE), 233. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 44/22, 18/23 in 78/23 - ZUNPEOVE - ZVO-2), 7. člena Statuta Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 69/12, 22/17, 163/21 in Uradne objave Občine Braslovče št. 1/23), 7. člena Statuta Občine Polzela (Polzelan, poročevalec Občine Polzela - Uradne objave št. 3/22 - uradno prečiščeno besedilo), 15. člena Statuta Občine Prebold (Uradni list RS, št. 52/13 in 45/14), 6. člena Statuta Občine Tabor (Uradni list RS, št. 120/06, 51/10 in 60/15), 7. člena Statuta Občine Vransko (Uradni list RS, št. 17/10 in 53/10) in 20. člena Statuta Občine Žalec (Uradni list RS, št. 29/13 in 23/17) so občinski sveti občin Braslovče, na 10. redni seji občinskega sveta dne 10. aprila 2024, Polzela, na 11. redni seji občinskega sveta dne 9. aprila 2024, Prebold, na 16. redni seji občinskega sveta dne 25. aprila 2024, Tabor, na 10. redni seji občinskega sveta dne 8. aprila 2024, Vransko, na 11. redni seji občinskega sveta dne 9. aprila 2024 in Žalec, na 13. redni seji občinskega sveta dne 17. aprila 2024 kot ustanoviteljic Javnega komunalnega podjetja Žalec, d.o.o., (JKP Žalec, d.o.o.) sprejeli
O D L O K
o oskrbi s pitno vodo na območju občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec
o oskrbi s pitno vodo na območju občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina odloka)
(1)
Ta odlok določa način izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: javna služba), pogoje za zagotavljanje pitne vode, pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe, vire financiranja in določene postopke v zvezi s cenami in subvencijami javne službe, vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, upravljanje in gospodarjenje z objekti in napravami, ki služijo javni službi ter ostale elemente, pomembne za opravljanje javne službe na območju občin Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec (v nadaljnjem besedilu: občine).
(2)
Podrobnejša vsebina o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za izvajanje javne službe je opredeljena v pravilniku o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnih vodovodov (v nadaljnjem besedilu: tehnični pravilnik) na območju občin, ki ga sprejme svet ustanoviteljev izvajalca javne službe, in objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uradnih glasilih občin ter na spletni strani izvajalca javne službe.
2. člen
(namen)
Namen odloka je predvsem:
1.
opredelitev vsebine in standardov javne službe,
2.
zagotovitev varnega, zanesljivega in učinkovitega izvajanja javne službe v normalnih in izrednih razmerah,
3.
uskladitev s predpisi, ki se nanašajo na organiziranje in financiranje izvajanja javne službe in varovanje okolja,
4.
smotrno planiranje, gradnja, uporaba in upravljanje
5.
javnega vodovoda,
6.
zagotavljanje zdravstvene ustreznosti vode,
7.
zagotavljanje trajnostnega razvoja dejavnosti javne službe,
8.
zagotavljanje nadzora nad izvajanjem javne službe,
9.
ureditev financiranja ter določanja in potrjevanja cen storitev javne službe.
3. člen
(pomen izrazov)
(1)
Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1.
Interni vodomer je vodomer, ki je nameščen za obračunskim vodomerom in uporabnikom služi za interno porazdelitev stroškov porabe vode ter ga upravljavec ne vzdržuje in ne uporablja za obračun porabljene vode.
2.
Interno vodovodno omrežje in naprave so v lasti lastnika nepremičnine, ki se oskrbuje s pitno vodo.
3.
Javni vodovod je občinska gospodarska javna infrastruktura namenjena opravljanju storitev javne službe.
4.
Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo je oskrba prebivalcev s pitno vodo na podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z vodami na območjih, kjer se storitve javne službe ne izvajajo.
5.
Obračunski vodomer je vodomer, s katerim se meri poraba pitne vode iz javnega vodovoda.
6.
Pitna voda je voda, skladna s predpisom, ki ureja pitno vodo.
7.
Primarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so objekti za obdelavo vode, vodohrani in črpališča, ki so namenjeni transportu pitne vode od enega ali več vodnih virov do sekundarnega vodovoda. Gradbeni inženirski objekti in oprema primarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura.
8.
Priprava pitne vode je obdelava vode s postopki, ki zagotavljajo skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo.
9.
Odjemno mesto je mesto spoja interne vodovodne napeljave z obračunskim vodomerom. Na posamezno odjemno mesto je lahko priključeno več uporabnikov pitne vode, če je sklenjen pisni dogovor za porazdelitev stroškov med njimi.
10.
Sekundarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezanih tehnoloških objektov, kot so objekti za dvigovanje ali zmanjševanje tlaka v omrežju in za obdelavo vode, ki je namenjeno za neposredno priključevanje stavb na posameznem poselitvenem območju. V sekundarni vodovod je vključeno tudi vodovodno omrežje z zunanjimi hidranti in vodovodno omrežje za vzdrževanje javnih površin. Gradbeni inženirski objekti in oprema sekundarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura. Priključki stavb na sekundarni vodovod niso objekti oziroma oprema javne infrastrukture.
11.
Sistem za oskrbo s pitno vodo je sistem elementov javnega vodovoda, kot so cevovodi, črpališča, vodohrani in čistilne naprave za pitno vodo ter oprema, kot so priključki in hidranti, ki pretežni del rednega obratovanja deluje kot samostojen vodovodni sistem, hidravlično ločen od drugih vodovodov.
12.
Transportni vodovod je del vodovoda, na katerem ni priključkov neposrednih uporabnikov pitne vode in je namenjen za transport vode na večje razdalje od vodnih virov do primarnega vodovoda; transportni vodovod je občinska gospodarska javna infrastruktura.
13.
Uporabnik storitev javne službe je vsaka fizična ali pravna oseba, ki uporablja vodo iz javnega vodovoda.
14.
Upravljavec vodovoda je izvajalec javne službe, ki je v skladu s predpisom občin, ki urejajo izvajanje javne službe na njenem območju, pridobil pravico upravljanja z objekti in opremo vodovoda zaradi opravljanja storitev javne službe, in oseba, ki so jo prebivalci, ki se oskrbujejo v okviru lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo, pooblastili za upravljanje z zasebnim vodovodom.
15.
Vodovarstveno območje je območje, kot ga določa predpis, ki ureja varstvo vode, namenjene oskrbi s pitno vodo.
16.
Vodovodni priključek oziroma priključek stavbe na sekundarni vodovod je del vodovoda, ki se nahaja med sekundarnim vodovodom in napravo za merjenje porabljene pitne vode pri uporabniku, ki ga upravlja izvajalec.
(2)
Vsi ostali izrazi, ki niso določeni v prejšnjem odstavku in so uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot je določeno v vsakokrat veljavnih državnih predpisih, pri čemer je v veljavi na dan sprejema tega odloka Uredba o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/12, 44/22 - ZVO-2; v nadaljnjem besedilu: uredba).
4. člen
(območje javne službe)
(1)
Območja, kjer se izvaja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe, in območja, kjer se opravlja lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo, so določena v programih oskrbe s pitno vodo, ki jih v skladu s predpisi pripravijo posamezni izvajalci javne službe za območja skladno s 5. členom tega odloka.
(2)
Predloge programov pripravijo izvajalci javne službe, posredujejo občinski upravi v uskladitev, potrdi pa ga odgovorna oseba posameznega izvajalca javne službe in se objavi na spletni strani občin in izvajalca javne službe.
5. člen
(izvajalec javne službe)
(1)
Javno službo na območjih iz 4. člena tega odloka izvajajo:
-
Javno komunalno podjetje Žalec, d.o.o. (v nadaljnjem besedilu: izvajalec) na območju vseh občin, razen na območjih, določenih v drugi in tretji alineji tega odstavka, v skladu s predpisi, ki urejajo gospodarske javne službe in pogodbo o najemu javne infrastrukture in izvajanju gospodarske javne službe (v nadaljnjem besedilu: najemna pogodba) in tem odlokom;
-
Komunalno podjetje Velenje, d.o.o. v naselju Andraž nad Polzelo, Podkraj (del naselja), Letuš (del naselja);
-
Vodovod-Kanalizacija Celje, javno podjetje, d.o.o., v delu naselja Galicija.
(2)
Izvajalca javne službe iz druge oziroma tretje alineje prvega odstavka tega člena izvajata javno službo ter vse pravice in obveznosti, povezane z javno službo, skladno z odlokoma, ki urejata javno službo za območje Mestne občine Velenje oziroma Mestne občine Celje.
II. UPRAVLJANJE VODOVODOV
6. člen
(določitev upravljavca)
(1)
Upravljavec javnega vodovoda po tem odloku je izvajalec, pri čemer se upravljanje uredi v najemni pogodbi oziroma drugem pravnem aktu.
(2)
Upravljavec zasebnega vodovoda je oseba, ki so jo prebivalci, ki se oskrbujejo v okviru lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo, pooblastili za upravljanje z zasebnim vodovodom.
7. člen
(vodno dovoljenje)
Za rabo vode mora biti pridobljeno vodno dovoljenje v skladu z zakonom, ki ureja vode, in z ostalimi predpisi.
III. VODOVODNO OMREŽJE, OBJEKTI IN NAPRAVE
8. člen
(delitev vodovodnega sistema)
(1)
Vodovodno omrežje, objekti in naprave so v lasti občin ali zasebni lasti. Glede na dejstvo, ali se z vodovodnim omrežjem, objekti ali napravami izvajajo javne službe, se delijo na javne ali zasebne. Vodovodno omrežje, objekti ali naprave se delijo tudi na zunanje in interno vodovodno omrežje, pri čemer je slednje v lasti lastnika nepremičnine.
(2)
Vodovodno omrežje, objekti in naprave, ki niso v javni lasti, so internega značaja, zato jih vzdržujejo uporabniki ali od njih pooblaščeni pogodbeni izvajalci, če ta odlok ne določa drugače.
(3)
Vodovodno omrežje, objekti in naprave so primarni, sekundarni in transportni vodovodi.
(4)
Interno vodovodno omrežje in naprave v lasti uporabnika so vodovodni priključek in interna instalacija.
9. člen
(vzdrževanje in investicije v javni vodovod)
(1)
Za izvedbo vzdrževalnih del na javnem vodovodu skrbi izvajalec, pri čemer se stroški za ta vzdrževalna dela krijejo iz cene javne službe.
(2)
Investitor v javni vodovod je občina, ki izvajalca s pogodbo lahko pooblasti za vodenje, nadzor oziroma izgradnjo javnega vodovoda. V primeru pooblastitve se šteje, da izvajalec nastopa v imenu in za račun občine (v tujem imenu in za tuj račun), pri čemer občina zagotovi vir za financiranje izven cene storitve izvajalca.
(3)
Če vzdrževalnih ali investicijskih del ne izvaja izvajalec, ampak tretja oseba, mora izvajalec zagotoviti strokovni nadzor pri posegih v javno vodovodno omrežje, tretja oseba pa mora tak nadzor omogočiti.
(4)
Za dela po tem členu, ki jih izvajalec odda v podizvajanje, zagotovi strokovni nadzor.
IV. STANDARD OPREMLJENOSTI
10. člen
(prepoved lastne oskrbe s pitno vodo)
(1)
Na območju, kjer občine zagotavljajo oskrbo s pitno vodo s storitvami javne službe, ni dovoljena lastna oskrba prebivalcev in pravnih oseb s pitno vodo.
(2)
Vodni vir, ki zagotavlja pitno vodo javnemu vodovodu, se ne sme uporabljati za lastno oskrbo prebivalcev s pitno vodo.
(3)
Lastnik objekta na navedenem območju mora ukiniti lastni vodni vir in ga po priključitvi na javni vodovod ne sme več uporabljati za oskrbo s pitno vodo.
11. člen
(obveznost priključitve na javni vodovod)
(1)
Če se v stavbi oziroma gradbenem inženirskem objektu na poselitvenem območju, kjer se zagotavlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe, rabi pitna voda, mora lastnik stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta zaradi oskrbe s pitno vodo pridobiti soglasje izvajalca za priključitev in zagotoviti izvedbo priključka stavbe na sekundarni vodovod.
(2)
Izvajalec ne sme dopustiti priključitve uporabnika na javni vodovod, če uporabnik za priključitev ni pridobil soglasja za priključitev.
(3)
Če se v stavbi oziroma gradbenem inženirskem objektu na poselitvenem območju, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja s storitvami javne službe, rabi pitna voda, lahko lastnik stavbe zagotovi oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, namenjenega lastni oskrbi s pitno vodo, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
-
oddaljenost parcelne meje, na kateri je oziroma bo stavba ali gradbeni inženirski objekt, je od javnega vodovoda večja od 100 m ali
-
je izvedba priključka stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod, povezana z nesorazmernimi stroški, ki jih lahko ovrednoti usposobljen strokovnjak, pri če mer je breme dokazovanja na investitorju.
(4)
Občine v svojem programu komunalnega opremljanja naselij opredelijo poselitvena območja oziroma njihove dele, kjer se stavbe in gradbeni inženirski objekti ne bodo priključevali na javni vodovod zaradi nesorazmerno visokih stroškov priključitve.
12. člen
(priključitev stavb na javni vodovod)
(1)
Predvideno poselitveno območje mora biti pred dajanjem v uporabo novih stavb ali gradbenih inženirskih objektov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, opremljeno z javnim vodovodom skladno z določbami tehničnega pravilnika in tega odloka.
(2)
Na predvidenem poselitvenem območju izvajalec ne sme priključiti stavb ali gradbenih inženirskih objektov na javni vodovod, če na območju ni zagotovljenega odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode.
(3)
Na javni vodovod se mora priključiti vsako odjemno mesto posebej.
(4)
Izvajalec lahko investitorju, ki je izpolnil vse pogoje za priključitev na javno infrastrukturo, s posebno pogodbo omogoči izvedbo gradbiščnega priključka za dobo največ 24 mesecev in uporabo vode za gradnjo objekta kot posebno storitev. Voda se v tem primeru ne sme uporabljati kot pitna voda za oskrbo prebivalcev in živali. Cena za uporabo vode (voda za gradbišče) se določi kot štirikratnik veljavne cene vodarine, ki velja za storitev javne službe. Gradbiščni priključek se ukine z dnem, ko investitor uredi odvajanje in čiščenje odpadnih vod skladno z zakonodajo in prične uporabljati objekt.
(5)
Na obstoječem ali predvidenem poselitvenem območju izvajalec ne sme priključiti na javni vodovod nestanovanjskih stavb ali gradbenih inženirskih objektov, če lastnik stavbe oziroma inženirskega objekta ni pridobil vodnega dovoljenja in gre za rabo vode iz javnega vodovoda, za katero je treba pridobiti vodno dovoljenje.
13. člen
(storitve v zvezi s priključki stavb na sekundarni vodovod)
(1)
Načrtovanje in gradnjo novega priključka na javni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe, ki je tudi lastnik le-tega.
(2)
Vzdrževanje obstoječih vodovodnih priključkov zagotavlja izvajalec.
(3)
Vodovodni priključki se vzdržujejo v okviru namensko zbranih sredstev, pri čemer se prednostno vzdržujejo priključki v naslednjih primerih:
-
če dejansko stanje priključka kaže na stopnjo dotrajanosti, ki povzroča okvare in vodne izgube ali ogroža varnost oskrbe z vodo;
-
ob obnovi javnega vodovoda, ko se izvajajo vsa obnovitvena dela javne infrastrukture.
(4)
Ob rekonstrukciji javnega vodovoda so priključki v cestnem telesu in ponovna priključitev na obstoječi priključek strošek obnove vodovoda, ki se financira iz javnih sredstev.
(5)
Za dela po tem členu, ki jih izvajalec odda v podizvajanje, zagotovi strokovni nadzor.
(6)
Uporabnik oziroma lastnik objekta mora preverjati stanje priključka stavbe ter njegovo vzdrževanje dopustiti in storjene storitve javne službe plačati.
14. člen
(stalen ali začasen priključek)
(1)
Priključek stavbe na javni vodovod mora biti izveden v skladu s tem odlokom, tehničnim pravilnikom in pogoji soglasja izvajalca. Izvajalec je dolžan izdelati priključek najkasneje v tridesetih dneh od pisne vloge uporabnika za izvedbo priključka pod pogojem, da je uporabnik pridobil soglasje za priključitev in poravnal vse obveznosti do občine in izvajalca.
(2)
Izvajalec sme priključiti uporabnika, ko je preveril, da so bila predhodno izvedena vsa gradbena dela na način, kot ga določa tehnični pravilnik.
(3)
Vodovodni priključek je lahko stalen ali začasen. Vsaka sprememba dimenzije priključka se obravnava kot nov priključek.
(4)
Uporabnik lahko pisno naroči stalni odklop priključka samo v primeru odstranitve objekta, za katerega je priključek izveden. Odklop se izvede na stroške uporabnika. Stalni odklop priključka pomeni fizično izvedena dela odklopa na priključnem ventilu ali priključni cevi pri sekundarnem vodovodu.
(5)
Ukinitev stalnega priključka se lahko izvede samo pod pogoji, navedenimi v 25. členu tega odloka. Začasna ukinitev stalnega priključka ni dopustna.
15. člen
(lastna oskrba prebivalcev)
Če je stavba ali več stavb na poselitvenem območju, na katerem v skladu z merili iz uredbe in tem odlokom priključitev na javni vodovod ni obvezna, se oskrba s pitno vodo lahko izvaja v obliki lastne oskrbe prebivalcev pod pogoji, kot jih določa uredba.
V. VIRI FINANCIRANJA TER OBLIKOVANJE IN DOLOČANJE CEN
16. člen
(viri financiranja)
Javna služba se financira iz:
-
cene storitev javne službe,
-
proračunskih sredstev občine,
-
drugih virov.
17. člen
(cene storitev javne službe)
(1)
Cene storitev javne službe se določajo v skladu s predpisi za oblikovanje cen storitev javne službe in tem odlokom.
(2)
Cena storitve javne službe je sestavljena iz cene javne infrastrukture (omrežnina) in cene, ki se nanaša na opravljanje storitev javne službe.
(3)
Za namene zagotavljanja trajnosti poslovanja in varnosti izvajanja javne službe se v okviru upravičenih cen storitev javne službe zagotovi donos na vložena poslovno potrebna osnovna sredstva izvajalca v višini 5 % nabavne vrednosti poslovno potrebnih osnovnih sredstev, ki jih potrebuje za izvajanje te javne službe. Donos se potrdi v postopku potrjevanja cen.
18. člen
(enotna potrjena cena)
(1)
Občine določajo enako potrjeno ceno, ki se nanaša na opravljanje storitev javne službe.
(2)
Občine na podlagi solastniških deležev na javnem vodovodu določajo potrjeno ceno omrežnine na ravni posamezne občine.
19. člen
(obračunsko obdobje)
(1)
Obračunsko obdobje v skladu s predpisi s področja oblikovanja cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja traja eno koledarsko leto, razen v primerih, ko ta odlok določa drugače.
(2)
V primeru večjih sprememb posameznih prihodkov ali stroškov, ki pomembno vplivajo na povišanje ali znižanje cene storitve javne službe, ali v primeru spremembe predpisov in drugih utemeljenih okoliščin, lahko na predlog izvajalca svet ustanoviteljic s sklepom na podlagi tega odstavka določi daljše ali krajše obračunsko obdobje. V tem primeru se določbe o postopkih v zvezi z elaborati uporabljajo smiselno.
20. člen
(elaborati o cenah)
(1)
Izvajalec enkrat letno pripravi elaborat o ceni storitve javne službe v skladu s predpisi, ki urejajo metodologijo za oblikovanje cen javne službe in tem odlokom. Elaborat izvajalec posreduje občinam v tekočem letu najpozneje do 31. 1., ne glede na višino potrebnih sprememb cene storitve javne službe glede na obstoječe cene oziroma preteklo obračunsko obdobje.
(2)
V elaboratu iz prvega odstavka tega člena izvajalec opredeli in vsebinsko argumentira upravičene stroške izvajanja javne službe po veljavnih standardih. Občine elaborat pregledajo in ob vsebinsko utemeljenih razlogih zahtevajo dopolnitve ali spremembe le-tega v roku 15 dni od prejema. Izvajalec mora na zahtevane dopolnitve ali spremembe odgovoriti v roku 15 dni od prejema le-teh.
(3)
Občine morajo cene na podlagi elaborata iz prvega in drugega odstavka tega člena potrditi najkasneje do 28. 2. tekočega leta, razen če svet ustanoviteljic ne določi drugače.
(4)
Če posamezna občina ne potrdi elaborata do roka iz tretjega odstavka tega člena, se za čas do potrditve cen elaborata najemnina za infrastrukturo določi v višini, ki jo v omrežnini zaračunava izvajalec uporabnikom.
(5)
Najemnina za javno infrastrukturo se določi v višini, ki jo v omrežnini zaračunava najemnik uporabnikom storitev javne službe.
(6)
Ne glede na prvi odstavek tega člena izvajalec v primeru iz drugega odstavka 19. člena tega odloka pripravi elaborat skladno z obdobjem, ki ga določi svet ustanoviteljic.
21. člen
(subvencije cen)
(1)
Občine samostojno odločajo o načinu subvencioniranja.
(2)
Subvencije se določijo v skladu s predpisi s sklepi občinskih svetov posameznih občin.
(3)
Pri določitvi zaračunane cene in subvencije občine upoštevajo, da se v skladu z veljavnimi predpisi subvencija zagotovi le za nepridobitne uporabnike.
(4)
Nepridobitni uporabniki so gospodinjstva, pravne ose be, ustanovljene za izvajanje upravnih, sodnih in drugih oblastnih nalog, ter pravne osebe, ki so ustanovljene za izvajanje nepridobitnih dejavnosti (kar mora biti razvidno iz ustreznih registrov).
VI. NAČRTOVANJE VODOVODA
22. člen
(upravni postopki - javna pooblastila)