TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

1. Tožba tožeče stranke A.A. se zavrže.

2. Tožbi tožnikov B.B., C.C., D.D. in E.E. se ugodi in se izpodbijana odločba tožene stranke št. ... z dne 10. 6. 2003 odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

3. Zahtevek za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Utemeljitev tožene stranke, da dr. H.H. ni bil jugoslovanski državljan, ker ni doživel uveljavitve Zakona o državljanstvu DFJ, ni pravilna. Če stranka ne predloži nobenega podatka, četudi iz objektivnih razlogov to ni možno, ostane dvom v lojalnost, kar pomeni, da obvelja domneva o nelojalnosti. Za podatek je treba šteti bodisi izpovedbo stranke, priče ali listinske dokaze. Stranka mora utemeljiti lojalnost s stopnjo verjetnosti, ki je večja od gole verjetnosti (zgolj možnosti) in mora biti za to, da je dosežen standard prepričljivosti tudi večja od verjetnosti, ki pomeni ravnotežje med obema možnostima, a je lahko manjša od dokaznega standarda v kazenskem pravu, kjer gre za gotovost, ki je onkraj vsakršnega utemeljenega dvoma. Breme dokazovanja je na strani strank v postopku. Odločbe o zaplembi premoženja so lahko nepravične in zato ne morejo biti avtomatično dokaz tudi za nelojalnost teh oseb pred in med vojno, saj v tem primeru take osebe sploh ne bi mogle izpodbijati domneve o nelojalnosti. Ravno tako ne more imeti nobene vsebinske teže v dokazni oceni odločba Urada štajerske deželne vlade, ki naj bi dokazovala pridobitev avstrijskega državljanstva na podlagi nemške narodnosti, glede na to, da je nemška narodnost ravno tako pogoj, na katerega se veže domneva o nelojalnosti. Določila 2. odstavka 35. člena ZDrž ni mogoče neposredno uporabiti za otroke, ki v relevantnem obdobju niso imeli svobodne volje v smislu pojma (ne)lojalnosti. Ker je domneva nelojalnosti vezana na ostala dva pogoja iz tega določila, tudi ni mogoče razlagati tega določila tako, da se za otroke, ki v relevantnem obdobju niso imeli svobodne volje v postopku ugotavljanja državljanstva uporabljata le prva dva pogoja (bivanje v tujini in nemška narodnost). V primerih, ko gre za stranke, ki so bile v relevantnem obdobju otroci brez svobodne volje v smislu (ne)lojalnih ravnanj, vsebina in namen določila 2. odstavka 35. člena ZDrž pridobi pravni pomen posredno prek ugotavljanja državljanstva za njihove prednike. To pomeni, da se ugotovljena (ne)lojalnost prednikov ne more raztezati tudi na (ne)lojalnost mladoletnih oseb, ki jim v relevantnem obdobju ni mogoče priznati svobodne volje, kar pa ne pomeni, da (ne)lojalnost prednika nima vpliva na ugotovitev državljanstva potomca. Ta vpliv nastopi, ker mladoletna oseba v državljanstvu sledi predniku, za državljanstvo prednika pa je relevanten tudi pogoj njegove (prednikove) (ne)lojalnosti. Po ZDen je z vidika pridobitve državljanstva relevantno samo tisto obdobje, ki so ga zaznamovali predpisi o državljanstvu, ki so med pogoji za pridobitev jugoslovanskega državljanstva vključevali ravnanja oseb pred in med vojno, ne pa tudi vsi nadaljnji predpisi o državljanstvu, ki pogojev za državljanstvo niso več vezali na okoliščine pred in med drugo svetovno voljno. Kajti bilo bi tudi v nasprotju z namenom ZDen (teleološka razlaga), če bi šteli, da je zakonodajalec hotel iz kroga denacionalizacijskih upravičencev in poprave krivic izločiti tiste, ki so si urejali nov državljanski in s tem socialni status v drugih državah.