5064. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Kidričevo
Na podlagi 58., 59., 60. in 61. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 in 33/89 in Uradni list RS, št. 24/92), v zvezi s prvo alineo 56. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97), 9. člena dogovora o uskladitvi meril in določanje območij, na katerih se plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 19/86), 218. člena zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02) in 21. člena statuta Občine Kidričevo (Uradni list RS, št. 52/99, 98/99 in 91/01) je Občinski svet občine Kidričevo na 8. redni seji dne 13. 11. 2003 sprejel
O D L O K
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Kidričevo
Na območju Občine Kidričevo se za uporabo stavbnega zemljišča na območjih določenih s tem odlokom, plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo).
Nadomestilo se plačuje od zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča.
Za zazidana stavbna zemljišča se po tem odloku štejejo tista zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture.
Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od stanovanjske oziroma poslovne površine stavbe.
Stanovanjska površina je čista tlorisna površina zaprtih prostorov stanovanja ter čista tlorisna površina garaže ter vse ostale površine pod drugimi objekti, ki so namenjene za shranjevanje motornih vozil.
Poslovna površina je čista tlorisna površina vsega poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom.
Kot poslovna površina se štejejo tudi površine zemljišč, ki so namenjene poslovni dejavnosti.
Za nezazidana stavbna zemljišča se po tem odloku štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.
Za določitev površine za odmero nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča iz prvega odstavka tega člena se upošteva:
1.
v primerih, kjer izvedbeni prostorski akt določa gradbene parcele:
-
se določi površina za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča od celotne površine gradbene parcele, na kateri še ni zgrajena nobena stavba in za katero je s prostorskim izvedbenim aktom določeno, da je zazidljiva za stanovanjske ali poslovne stavbe,
-
za nezazidano stavbno zemljišče iz prejšnje alinee se po tem odloku šteje le tisto zemljišče, ki predstavlja samostojno gradbeno parcelo po izvedbenem prostorskem aktu, na kateri je mogoče graditi stanovanjsko oziroma poslovno stavbo, in sicer ne glede na trenutno vrsto rabe zemljišča po zemljiškem katastru.
2.
v primerih, kjer prostorski akt ne določa gradbenih parcel:
-
se določi površina za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča od celotne površine zemljiških parcel za katere je s prostorskim izvedbenim aktom določeno, da so zazidljiva za stanovanjske ali poslovne stavbe (v nadaljevanju: zazidljive parcele), pri čemer pa se upošteva:
a)
če stoji na površini zazidljivih parcel stavba, ki ima določeno gradbeno parcelo, se površina šteje, kot zazidano stavbno zemljišče in se odšteje od površin zazidljivih parcel, preostali del površine pa tvori površino nezazidanega stavbnega zemljišča, od katerega se odmerja nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča.
b)
če stoji na površini zazidljivih parcel stavba, ki še nima določeno gradbeno parcelo, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče v skladu z določili tega odloka.
Za uradno podlago določitve gradbene parcele se šteje po tem odloku bodisi odločba o funkcionalnem zemljišču, bodisi dokončno gradbeno dovoljenje z opredeljeno gradbeno parcelo, če pa ga le-to ne določa, se za gradbeno parcelo šteje seštevek površine zemljišča, na katerem stavba stoji - fundusa in zemljišča, potrebnega za njeno rabo – funkcionalnega zemljišča.
II. OBMOČJA ZA PLAČEVANJE NADOMESTILA
Ob upoštevanju integralnega razvojnega programa Občine Kidričevo, kot globalne strategije in razvojne vizije v smeri pospešenega trajnostnega in so naravnega razvoja, se glede na urbanizacijo upoštevajo za plačevanje nadomestila naslednja območja:
-
prvo območje: obsega kraj Kidričevo in kraj Njiverce;
-
drugo območje: obsega kraj Apače, Lovrenc na Dravskem polju, Cirkovce in Njiverce vas;
-
tretje območje: obsega ostale kraje v Občini Kidričevo, in sicer: Dragonja vas, Kungota pri Ptuju, Mihovce, Pleterje, Pongrce, Spodnje Jablane, Spodnji Gaj pri Pragerskem, Starošince, Stražgonjca, Strnišče, Šikole, Zgornje Jablane in Župečja vas.
Meje območij iz tega člena odloka so razvidne iz grafičnih kart v merilu 1:5000. Grafične karte so sestavni del tega odloka in so občanom na vpogled na občinski upravi.
III. MERILA IN VIŠINA NADOMESTILA
Za določitev nadomestila se upošteva:
1.
opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami ter možnost priključitve na te objekte in naprave;
2.
lega in namembnost rabe stavbnega zemljišča oziroma vrsta dejavnosti;
3.1. Opremljenost stavbnega zemljišča - ovrednotenje
Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami ter možnosti priključka na te objekte se ovrednoti z naslednjimi točkami:
1. Cesta v proti prašni izvedbi 2 točki,
2. Javno vodovodno omrežje 2 točki,
3. Javno kanalizacijsko omrežje 2 točki,
4. Javno električno omrežje 1 točka,
5. Telekomunikacijsko omrežje 1 točka,
6. Plinovod 1 točka.
Šteje se, da ima stavbno zemljišče možnost priključka na javno vodovodno, kanalizacijsko, električno in telekomunikacijsko omrežje ter plinovod, če je omrežje, na katerega se je možno priključiti, oddaljeno od meje stavbnega zemljišča največ 50 metrov in obstaja tudi dejanska možnost priključitve in koriščenja teh komunalnih objektov in naprav.
3.2. Lega in namembnost rabe stavbnega zemljišča oziroma vrsta dejavnosti
Glede na lego in namembnost rabe stavbnega zemljišča oziroma vrsta dejavnosti so zazidana stavbna zemljišča po tem odloku razvrščena v kategorije:
A - na stavbna zemljišča za poslovne namene s področja kmetijstva;
B - na stavbna zemljišča za stanovanjske objekte;
C - na stavbna zemljišča za objekte namenjene družbenim dejavnostim:
D - na stavbna zemljišča za:
-
poslovne namene ostalih dejavnosti, ki niso razvrščene po tem odloku;