TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožene stranke A. d.o.o. v izpodbijani II. točki izreka sodbe glede 8.009,26 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 11. 2016 dalje do plačila se delno ugodi, tako da se v tem delu izrek spremeni in glasi: ″od 8.009,26 EUR za čas od 22. 12. 2017 dalje do plačila, v presežku za čas od 1. 11. 2016 do 21. 12. 2017 se tožbeni zahtevek glede vtoževanih zakonskih zamudnih obresti zavrne‶ v preostalem še izpodbijanem delu glede II. točke izreka sodbe se pritožba zavrne in potrdi izpodbijana sodba.

II. Pritožba tožene stranke E. d.o.o. glede izpodbijane I., III., V. in VI. točke izreka sodbe se zavrne in se v tem delu izpodbijana sodba potrdi.

III. Tožena stranka A. d.o.o. in tožena stranka E. d.o.o. sami nosita svoje pritožbene stroške.

IV. Tožena stranka A. d.o.o. mora tožeči stranki E. d.o.o. povrniti stroške odgovora na pritožbo v znesku 373,32 EUR v roku 15 dni od vročitve te odločbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi za ves čas zamude.

V. Tožena stranka E. d.o.o. mora tožeči stranki A. d.o.o. povrniti stroške odgovora na pritožbo v znesku 923,78 EUR v roku 15 dni od vročitve te odločbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi za ves čas zamude.

Glede na to, da sta se pogodbeni stranki dogovorili, kar izhaja tudi iz dokazno ocenjene korespondence, da podjemno pogodbo zaključita na način, da E. več ne deluje v smeri zagotavljanja brezhibnega delovanja vgrajene naprave, temveč, da se projekt zaključi z delnim odkupom vgrajene opreme, je skladno z načelom svobodne pogodbene volje in načelom vestnosti in poštenja tudi, da A. sprosti zadržnino, ker sprostitve logično ni bilo mogoče več vezati na funkcionalni prevzem naprave, ker ta zaradi delne demontaže niti ni bil več izvedljiv.

Če je sodišče prve stopnje v ponovnem sojenju presodilo drugače kot v prvem sojenju, nikakor ne moremo govoriti o sodbi presenečanja, saj je sodišče odločalo na podlagi istih trditev kot v prvotnem sojenju in v okviru istih pravnih naziranj, in pritožnici je bila dana možnost da se glede vseh trditev nasprotne stranke in pravnih naziranj izjasni. Za sodbo presenečanja bi šlo tedaj, če bi sodišče prve stopnje presodilo na podlagi pravnih naziranj, ki pritožnici niso mogla biti znana in se glede njih ne bi mogla izjasniti, za takšen primer pa v obravnavani zadevi ne gre.