TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožnika se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v I. točki spremeni tako, da je tožnik namesto po 420 EUR mesečne preživnine za vsako od toženk, kar je dolžan plačevati po pravnomočni sodbi, od vložitve tožbe dalje dolžan plačevati po 360 EUR mesečne preživnine za vsako od njiju.

II. V preostalem delu se tožnikova pritožba zavrne, pritožba toženk pa se zavrne v celoti in se v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Pravdne stranke naj sam krijejo vsaka svoje pritožbene stroške.

Odločilno za spremembo sodno že pravnomočno določene preživnine je, da je bodisi sprememba potreb upravičenca bodisi sprememba zmožnosti zavezanca, bistvena, znatna, lahko bi se reklo tudi drastična. V ta okvir sodijo zlasti okoliščine, kot so izguba ali pridobitev zaposlitve, bistvena sprememba dohodkov, nastanek nove preživninske obveznosti (npr. rojstvo otroka), na drugi strani pa zlasti sprememba glede šolanja ali pa izredne okoliščine, vezane na posebne dodatne dejavnosti ali zdravstvene indikacije.

Mati obeh toženk je sicer še vedno zaposlena v družbi T., d. o. o., katere edina družbenica in zakonita zastopnica je. Njena izobrazba je ostala nespremenjena. Vendar pa je sedaj ugotovljena njena podjetnost, ki ji očitno zagotavlja še boljši standard, kot ga je imela po ugotovitvah sodišča prve stopnje ob prvem sojenju, čeprav ga je že tedaj želela prikriti. Pritožbeno sodišče poudarja, da tožba za zvišanje (ali znižanje) preživnine sicer ni namenjena odpravi morebitnih napak pravnomočne sodbe. Zato naj ne moti, da gre na videz za enake okoliščine na strani matere toženk, ko sodišče presoja, da ji ne verjame, da zasluži le minimalni dohodek, kot uradno prikazuje, in ji tega sodišča ni verjelo že tekom prvega sojenja. Gre namreč za dodatne močne indici, ki govorijo o sedanjih krepko boljših materinih preživninskih zmožnostih, kot so bile ugotovljene. Četudi so bile morda boljše že tedaj, pa jih sodišče ni uspelo ugotoviti, velja in se šteje, da tako dobrih zmožnosti mati tedaj ni imela.

Nesprejemljivo je, da bi mati porabila za (luksuzno) osebno vozilo 500 EUR na mesec, za hčerki pa 360 EUR. Njene zelo dobre pridobitne zmožnosti (bistveno boljše, kot je bilo to ugotovljeno v sojenju l. 2017) vodijo do tega, da je treba preživninsko breme bolj enakomerno porazdeliti med oba roditelja.