Odločba o razveljavitvi sodbe Vrhovnega sodišča

1941. Odločba o razveljavitvi sodbe Vrhovnega sodišča

Številka: Up-609/12-21

Datum: 23. 5. 2013

Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi, ki sta jo vložila Branko Obleščak in Jožefa Obleščak, oba Tolmin, ki ju zastopajo Ivan Makuc, Aleksandra Leban in Katja Šorli Peternel, odvetniki v Tolminu, na seji 23. maja 2013

Sodba Vrhovnega sodišča št. II Ips 421/2011 z dne 29. 3. 2012 se razveljavi in zadeva se vrne drugemu senatu tega sodišča v novo odločanje.

Vrhovno sodišče je, potem ko je Ustavno sodišče z odločbo št. Up-1273/09 z dne 13. 10. 2011 (Uradni list RS, št. 93/11) razveljavilo njegovo prejšnjo sodbo in mu zadevo vrnilo v novo odločanje, še enkrat odločalo o reviziji pritožnikov (kot tožnikov) in o revizijah tožencev proti sodbi Višjega sodišča v Kopru. S slednjo je bila potrjena sodba sodišča prve stopnje, ki je delno ugodila odškodninskemu zahtevku pritožnikov. Vrhovno sodišče je odločilo enako kot prvič – revizijo pritožnikov je zavrnilo, revizijama toženih strank pa je ugodilo in je sodbi nižjih sodišč spremenilo tako, da je zahtevek pritožnikov v celoti zavrnilo. Vrhovno sodišče je ostalo pri stališču, da je škodni dogodek, v katerem se je poškodoval prvi pritožnik, posledica premika gradbenega stroja (rovokopača) in ne obratovanja tega stroja z nakladalno žlico. Vzrok zdrsa stroja naj bi bilo ravnanje prvega pritožnika, ki se je nepooblaščeno povzpel na stroj in nehote premaknil pogonsko ročico. Po mnenju Vrhovnega sodišča je podan oprostitveni razlog iz drugega odstavka 177. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78, 39/85 in 57/89 – v nadaljevanju ZOR). Presoja o tem, ali je ravnanje tretjega oziroma oškodovanca izključni vzrok za nastalo škodo, naj bi sodila v področje razumevanja vzročne zveze. Vrhovno sodišče je pojem izključnosti (vzroka) navezalo na pojma nepričakovanosti in nepreprečljivosti. Plezanje prvega pritožnika na obratujoči rovokopač naj bi bilo nepričakovano zaradi nerazumnosti tega ravnanja. Po mnenju Vrhovnega sodišča nastala škoda zato ni realizacija tiste nevarnosti, pred posledicami katere varujejo določbe ZOR o objektivni odgovornosti. Vrhovno sodišče je zavrnilo tezo, da je konstrukcija stroja v pravno upoštevni vzročni zvezi s škodnim dogodkom, saj naj ne bi bilo razumno pričakovati, da bodo gradbeni stroji narejeni tako, da bodo ščitili nepooblaščene in neusposobljene osebe pred dogodki, kot je bil obravnavani. Vzročno zvezo z nastalo škodo je zavrnilo tudi glede morebitne neustrezne postavitve rovokopača ali glede opustitve postavitve signalizantov na delovišču (ker je prvi pritožnik vedel, da je na delovišču, in se je sam spravil v nevarni položaj). Vrhovno sodišče se ni strinjalo z revizijskimi očitki glede nezadostne obrazloženosti sodb nižjih sodišč. Presodilo je, da je bilo ravnanje prvega pritožnika zunaj sfere objektivno odgovornega in da tožencema ni mogoče naprtiti niti krivdne odgovornosti.