TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se zavrneta in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Čeprav pisni akt o prenosu pravice uporabe na pravno prednico MOL ni bil sklenjen, je z opustitvijo posesti verjetno med XS in pravno prednico MOL obstajalo soglasje volj o prenosu pravice uporabe na pravno prednico MOL, saj je slednja med in po rekonstrukciji objekta z objektom dejansko razpolagala. Pa tudi sicer je odsotnost posesti v času družbene lastnine pri družbeno pravnih osebah, kar je XS tudi bila, praviloma izključevala pravico uporabe oziroma je pomenila njeno prenehanje. Pravica uporabe je bila zasnovana kot izrazito ekonomska kategorija, neločljivo in organsko je bila vezana na njeno ekonomsko bistvo. Vpis pravice uporabe v zemljiško knjigo ni bil konstitutiven pogoj za pridobitev te pravice in se je lahko prenašala tudi izvenknjižno. Vpis v zemljiški knjigi v korist pravne naslednice XS ob uveljavitvi ZLNDL torej ni odražal pravega stanja pripadnosti pravice uporabe v družbeni lastnini, saj je še pred uveljavitvijo ZLNDL izgubila posest in s tem materialnopravno upravičenje do posesti, medtem ko je pravna prednica občine ob in po rekonstrukciji objekta izvrševala stvarno pravna upravičenja na objektu.