na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Kolektivna pogodba o skupni metodologiji za uvrščanje orientacijskih delovnih mest in nazivov v plačne razrede (KPSM)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 57-2430/2008, stran 6314 DATUM OBJAVE: 10.6.2008
VELJAVNOST: od 18.6.2008 / UPORABA: od 18.6.2008
RS 57-2430/2008
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 18.6.2008 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 17.2.2026: AKTUALEN.
2430. Kolektivna pogodba o skupni metodologiji za uvrščanje orientacijskih delovnih mest in nazivov v plačne razrede (KPSM)
Na podlagi določil Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/07 – uradno prečiščeno besedilo, 17/08, v nadaljnjem besedilu ZSPJS)
Vlada Republike Slovenije kot stranka na strani delodajalca
in
reprezentativni sindikati javnega sektorja kot stranka na strani javnih uslužbencev
sklenejo
in
reprezentativni sindikati javnega sektorja kot stranka na strani javnih uslužbencev
sklenejo
K O L E K T I V N O P O G O D B O
o skupni metodologiji za uvrščanje orientacijskih delovnih mest in nazivov v plačne razrede (KPSM)
o skupni metodologiji za uvrščanje orientacijskih delovnih mest in nazivov v plačne razrede (KPSM)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(veljavnost kolektivne pogodbe)
a)
Krajevna: na območju Republike Slovenije.
b)
Stvarna: za proračunske uporabnike po 1. in 2. točki 2. člena ZSPJS (Uradni list 56/02):
-
državne organe in samoupravne lokalne skupnosti (v nadaljevanju: lokalne skupnosti),
-
javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter
-
druge osebe javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti.
Javna podjetja in gospodarske družbe, v katerih ima večinski delež oziroma prevladujoč vpliv država ali lokalna skupnost, niso del javnega sektorja.
c)
Časovna: kolektivna pogodba se sklepa za nedoločen čas.
d)
Osebna: za javne uslužbence.
II. OBLIGACIJSKI DEL
2. člen
(pozitivna izvedbena dolžnost)
Pogodbeni stranki si morata z vsemi sredstvi, ki so jima na voljo, prizadevati za pravilno izvajanje kolektivne pogodbe in spoštovanje njenih določb.
3. člen
(negativna izvedbena dolžnost)
Pogodbeni stranki sta dolžni opustiti vsako dejanje, ki bi nasprotovalo izvajanju kolektivne pogodbe.
4. člen
(spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe)
Vsaka pogodbena stranka lahko kadarkoli predlaga spremembe in dopolnitve veljavne kolektivne pogodbe.
Spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe lahko na strani javnih uslužbencev predlagajo najmanj štirje reprezentativni sindikati različnih dejavnosti javnega sektorja.
Spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe so sklenjene, ko jih podpišejo Vlada Republike Slovenije in večina reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, ki predstavljajo najmanj štiri različne dejavnosti javnega sektorja.
5. člen
(predlog za spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe)
Pogodbena stranka, ki želi spremembe in dopolnitve veljavne kolektivne pogodbe, predloži nasprotni stranki svoj obrazložen predlog s priporočenim pismom.
Nasprotna stranka se mora do predloga opredeliti v 60 dneh po prejemu.
V primeru, da nasprotna stranka predloga za spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe ne sprejme oziroma se do predloga ne opredeli v 60 dneh, predlagateljica lahko uvede postopek posredovanja.
6. člen
(pobuda za sklenitev nove pogodbe)
Postopek za sklenitev nove kolektivne pogodbe se začne na pobudo katere koli od strank.
Na pisno pobudo za sklenitev nove kolektivne pogodbe se mora druga stranka opredeliti v 60 dneh od prejema pobude.
7. člen
(pogajanja)
Pogajanja za novo kolektivno pogodbo oziroma za spremembe in dopolnitve obstoječe kolektivne pogodbe se začnejo, ko ena stranka predloži drugi stranki predlog nove kolektivne pogodbe oziroma predlog sprememb in dopolnitev obstoječe kolektivne pogodbe.
8. člen
(reševanje nesoglasij oziroma sporov)
Nesoglasja oziroma spore med strankama kolektivne pogodbe, ki jih ni bilo mogoče rešiti z medsebojnimi pogajanji, stranki odpravljata oziroma rešujeta s posredovanjem oziroma arbitražo v skladu z določili te kolektivne pogodbe.
9. člen
(postopek posredovanja)
Postopek posredovanja je uveden, ko ena stranka vloži predlog.
Predlagatelj posredovanja v predlogu za posredovanje predlaga neodvisnega strokovnjaka – posrednika. Druga stranka odgovori na predlog. V primeru, da druga stranka v roku 45 dni od prejema predloga ne odgovori na predlog ali ne soglaša s predlaganim strokovnjakom, se šteje, da postopek ni bil uspešen.
Šteje se, da postopek ni bil uspešen tudi v primeru, da med strankama v roku 60 dni od uvedbe postopka ne pride do uskladitve stališč o vprašanju, ki je predmet posredovanja.
Postopek posredovanja se zaključi s pisnim sporazumom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
10. člen
(arbitražni postopek)
V primeru, da postopek posredovanja, o vprašanju, ki ga je treba urediti s kolektivno pogodbo, ni bil uveden ali uspešen, o vprašanju odloča arbitraža. Postopek pred arbitražo sproži katerakoli stranka.
Katerakoli stranka kolektivne pogodbe lahko sproži postopek pred arbitražo tudi v primeru kršitve pravic zaposlenih ali strank kolektivne pogodbe. Postopek reševanja sporov pred arbitražo v takem primeru ni obvezen.
O vprašanjih, za katera predpisi ne določajo, da jih je obvezno urediti s kolektivno pogodbo, lahko stranka kolektivne pogodbe uvede arbitražni postopek zaradi ureditve vprašanja, za katerega obstaja njun medsebojni interes, da se uredi s kolektivno pogodbo ali arbitražno odločbo, le s soglasjem druge stranke kolektivne pogodbe.
Za odločanje o posamezni zadevi vsaka stranka imenuje enega člana in njegovega namestnika, predsednika in njegovega namestnika pa določita stranki sporazumno.
V primeru, da arbitri niso imenovani v 45 dneh oziroma, da arbitraža ne odloči v roku 90 dni od uvedbe arbitražnega postopka, lahko katerakoli stranka sproži kolektivni spor pred pristojnim sodiščem.
V postopku pred arbitražo se smiselno uporabljajo Določbe zakona o delovnih in socialnih sodiščih, ki veljajo za kolektivne delovne spore.