TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki glasi:

„Tožena stranka A. A. mora kot odgovorna urednica informativnega programa ... objaviti popravek tožeče stranke Združenja S. z dne 17.11.2016 na prispevek z naslovom „Razdeljevanje denarja“, ki je bil prikazan v oddaji „X“, ki se je začela ob 19. uri na programu televizije ... dne 14.11.2016, z naslednjo vsebino:

„Razdeljevanje denarja

Popravljamo vsebino izjav novinarjev B. B., C. C. in D. D., ki so jih podali v oddaji „X“, v prispevku z naslovom „Razdeljevanje denarja“ dne 14.11.2016 na programu ..., s strani Združenja S.:

Ni res, da številni slovenski umetniki, katerih dela so predvajali na kabelskih omrežjih, niso dobili nič denarja iz naslova avtorskih pravic.

Ni res, da je njihov denar S. pobral in ga nakazal dokaj neznanemu švicarskemu podjetju A., kjer je poniknil, in da švicarsko podjetje ni nikoli dokazalo niti tega, da sploh zastopa umetnike.

Ni res, da naj bi bil med temi milijoni tudi denar, ki bi ga morali dobiti E., F. in G.

Ni res, da S. ni nikakor informiral, da imajo avtorji kakršnekoli pravice iz kabelske transmisije.

Ni res, da je S. denar za slovenske avtorje nakazoval v Švico.

Po pooblastilu Združenja S.

Odvetniška pisarna X

odvetnik D. S.“

navedeno pa objaviti najkasneje v drugi oddaji „X“ na ..., oz. v roku 48 ur po prejemu pravnomočne sodbe, na način, da bo objava popravka prebrana in objavljena s sliko, ter pri tem navesti, da gre za objavo na podlagi sodbe in citirati njen izrek, da ne bo izvršbe“.“

II. Tožeča stranka mora povrniti toženi stranki v petnajstih dneh 1.142,36 EUR vseh stroškov postopka, vključno s pritožbenimi, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

Popravka ni mogoče dopustiti tedaj, ko bi to pomenilo zgolj obličnostno (formalnopravno) uresničenje te pravice. Zahtevani popravek mora praviloma vsebovati ne le golo zanikanje navedb v obvestilu, ampak tudi druga ali nasprotna dejstva in okoliščine, s katerimi prizadeti izpodbija ali z namenom izpodbijanja bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem besedilu. Kakšna mora biti narava zanikanja in v kolikšni meri mora prispevek vsebovati tudi nasprotna dejstva ali okoliščine, je odvisno od konkretnega primera. Ni mogoče izključiti, da bo v posameznem primeru zadoščalo golo zanikanje nekega novinarskega sporočila. Vendar pa v večini primerov z golim zanikanjem obrambni namen pravice do popravka (to pa je varstvo prizadetih materialnopravnih pravic) ne bo uresničen. V takšnih primerih bi bilo z ugoditvijo zahtevku nesorazmerno poseženo v svobodo novinarskega izražanja.