TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi dolžnika in upnika proti sklepu z dne 14.7.1999 se zavrneta kot neutemeljeni in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožba dolžnika proti sklepu z dne 5.5.1999 se zavrne kot neutemeljena in se v nerazveljavljenem, a izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

 

Ugovor, da je upnikova terjatev zastarala, je razlog, ki po 11.točki 2.odstavka 55.člena ZIZ, preprečuje izvršbo. Terjatev, ugotovljena s pravnomočno sodno odločbo, po določbi 379.člena ZOR zastara v desetih letih, vse občasne terjatve, ki izvirajo iz takih odločb in zapadejo v bodoče, pa zastarajo v roku, določenem za zastaranje občasnih terjatev. Po določbi 1.odstavka 372.člena ZOR za občasne terjatve, med katere spadajo tudi obresti, velja triletni zastaralni rok.

Trditev, da je da je upnikova terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti sodbe ali pred tem, toda v času, ko upnik tega ni mogel več uveljavljati v postopku, iz katerega sodba izvira (ugovorni razlog po 8.točki 2.odstavka 55.člena ZIZ), dolžnik lahko dokazuje z ustrezno listino ali pa z zaslišanjem priče, ki bi lahko potrdila, da je dolžnik izpolnil upnikovo terjatev, ki je predmet konkretnega izvršilnega postopka. Na tako listino oziroma na tako pričo pa se dolžnik v obravnavanem primeru ne sklicuje, temveč predlaga zaslišanje V.P., nekdanjega upnikovega računovodje, ki bi potrdil, da je upnik tisti, ki dolžniku dolguje denar iz naslova drugih pravnih poslov. Pritožbeno sodišče se zato strinja s stališčem prvostopnega sodišča, da je dolžnikov ugovor proti sklepu o izvršbi neutemeljen.