TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožbi se v delu, ki se nanaša na izpodbijanje odločbe Senata Univerze v Mariboru, št. ODREK-1450/62/2013/FS/529-MK z dne 6. 2. 2013 ugodi tako, da se izpodbijani akt odpravi in se zadeva vrne toženi s stranki v ponoven postopek.

II. Zahteva za začasno zadržanje odločbe Senata Univerze v Mariboru, št. ODREK-1450/62/2013/FS/529-MK z dne 6. 2. 2013 se zavrže.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 80 EUR v 15 dneh od prejema sodbe z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku 15 dni po prejemu sodbe do plačila.

IV. Zahtevek tožene stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

V. V zvezi s preostalim delom tožbe in zahteve za izdajo začasne odredbe, ki se nanašata na ničnost pogodbe o zaposlitvi in trpinčenje na delovnem mestu, se Upravno sodišče izreče za stvarno nepristojno in se zadeva po pravnomočnosti tega sklepa odstopi stvarno in krajevno pristojnemu Delovnemu in socialnemu sodišču v Mariboru.

Tudi prek sprejemanja meril za izvolitve v nazive visokošolskih učiteljev in izvedbe konkretnih postopkov volitev naj bi univerza uresničevala svojo avtonomijo. Zakonodajalec pa tega področja ni povsem prepustil avtonomiji univerze. Omejitev avtonomije na tem področju in s tem vezanost univerze na voljo zakonodajalca daje določilo 55. člena ZVis, s katerim zakonodajalec ni določil samo formalnih kriterijev, da morajo biti merila za izvolitev v naziv v skladu z zakonom (8. odstavek 55. člena ZVis) in javno objavljena, ampak je celo posegel v vsebinsko opredeljevanje teh meril, saj je postavil kvalitativni kriterij in sicer, da morajo biti merila mednarodno primerljiva.

Upravno sodišče je v dosedanji sodni praksi že zavzelo stališče, da gre pri odločanju senata univerze za odločanje po prostem preudarku, kar pomeni, da določilo drugega stavka 1. odstavka 190. člena Statuta Univerze v Mariboru ne more imeti nobenega posebnega pravnega učinka v upravnem sporu. Sodišče je zato uporabilo t.i. institut exceptio illegalis, ki ima ustavno podlago v določilu 125. člena Ustave, po katerem je sodišče vezano na ustavo in zakon.

V obrazložitvi akta pristojnega organa o neizdaji soglasja za izvolitev mora biti razvidno, kaj je v razpravi o tožnikovi kandidaturi pretehtalo argumente komisije, ki je podala pozitivna mnenja, tako da je bil izid glasovanja na senatu univerze negativen za tožnico in da ti razlogi ne smejo biti v nasprotju z namenom, zaradi katerega je zakonodajalec dal univerzi pooblastilo za odločanje po prostem preudarku in v okviru tega je posebej pomembno, da ne gre za nedopustno diskriminacijo.