TFL Vsebine / Pravna mnenja

Če so podani posebni razlogi za odpustitev kazni po 45. členu KZ
SFRJ, sme sodišče omiliti kazen brez omejitev, ki so predpisane za
omilitev kazni.

V 44. členu KZ SFRJ je urejen institut odpustitve kazni. Sodišče
lahko obdolženca spozna za krivega, kazen pa mu odpusti. Če lahko
sodišče kazen odpusti, lahko obdolžencu po določbah istega člena
izreče omiljeno kazen tako, da ni vezano na splošna pravila 43. člena
KZ SFRJ o mejah za omilitev kazni. Tako lahko npr. izreče omiljeno
denarno kazen tudi v primerih, ko bi po splošnih pravilih o omilitvi
izrek take, omiljene kazni ne bil možen.
Po 44. členu KZ SFRJ se lahko kazen odpusti le v primerih, ki jih
določa zakon. V določbah 45. člena KZ SFRJ, ki so bile uzakonjene
kasneje, pa so določeni še posebni pogoji za odpustitev kazni. Po teh
določbah se lahko storilcu kazen odpusti, če gre za kaznivo dejanje,
storjeno iz malomarnosti in če so posledice storilca hudo prizadele.
Tako je mogoče npr. storilcu hudega kaznivega dejanja zoper varnost
javnega prometa, storjenega iz malomarnosti, po 5. odstavku 255.
člena v zvezi s 3. in 1. odstavkom 251. člena KZ SRS kazen odpustiti
zaradi posledic, ki ga prizadenejo neposredno ali posredno zaradi
poškodbe ali smrti osebe, ki mu je blizu.
V nekem primeru je obdolženec iz malomarnosti povzročil hudo prometno
nezgodo, v kateri je umrl njegov prijatelj. Sodišče je zaradi
obdolženčeve prizadetosti menilo, da so podani pogoji za odpustitev
kazni po 45. členu KZ SFRJ. Zaradi hudih kršitev prometnih predpisov
- brezobzirnega prehitevanja, pa je sodišče ocenilo, da je treba
obdolžencu izreči kazen, toda omiljeno, brez kakršnihkoli splošnih
omejitev po 43. členu KZ SFRJ.
Sodišče druge stopnje, ki je obravnavalo pritožbo javnega tožilca
zoper sodbo prve stopnje, je moralo odgovoriti na vprašanje, ali
lahko v takem primeru sodišče obdolžencu le odpusti kazen, ali pa mu
lahko izreče tudi omiljeno kazen, brez omejitev, ki jih določa 43.
člen KZ SFRJ. Ocenilo je, da omiljene kazni brez omejitev ni mogoče
izreči. V obrazložitvi svoje odločbe je posebej poudarilo dvoje, da
med 44. in 45. členom KZ SFRJ ni povezave in pa zakonski tekst 45.
člena KZ SFRJ, da se storilcu kazen odpusti, če 'izrek kazni očitno
ne bi ustrezal namenu kaznovanja'.
Občna seja Vrhovnega sodišča SR Slovenije je stališče sodišča druge
stopnje obravnavala kot predlog za sprejem načelnega pravnega mnenja
in stališču sodišča druge stopnje ni pritrdila. Ocenila je, da med
44. in 45. členom KZ SFRJ na videz res ni povezave, ker gre v 45.
členu KZ SFRJ za kasneje sprejeto določbo in bi kazalo de lege
ferenda to povezavo tudi zakonodajno poudariti. Ne glede na to pa je
jasno, da 44. člen KZ SFRJ ureja institut odpustitve kazni, v 45.
členu pa so poleg primerov, ki jih zakon izrečno določa, določeni
posebni pogoji za odpustitev kazni v primerih, ki jih zakon izrečno
določa in jih je treba posebej ocenjevati v vsakem primeru. Zato
določba 2. odstavka 44. člena KZ SFRJ o omilitvi kazni brez omejitve
velja tudi za te posebne primere odpustitve kazni. Če sme sodišče
obdolžencu kazen celo odpustiti, ima nedvomno tembolj pooblastilo
izreči mu omiljeno kazen, brez omejitev, ki jih sicer določa zakon.