na dokumentu
Portal TFL
VSL sodba in sklep I Cp 3049/2014 - ugotovitev neobstoja služnosti in prepoved njenega izvrševanja – ugotovitev obstoja služnosti in prepoved poseganja vanjo – priposestvovanje stvarn...
SODIŠČE
Višje sodišče v Ljubljani
ODDELEK (*)
Civilni oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
18.2.2015
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSL sodba in sklep I Cp 3049/2014
INTERNA OZNAKA (*)
VSL0076275
SENAT, SODNIK
Majda Lušina (preds.), Brigita Markovič (poroč.), Majda Irt
INSTITUT VSRS
ugotovitev neobstoja služnosti in prepoved njenega izvrševanja – ugotovitev obstoja služnosti in prepoved poseganja vanjo – priposestvovanje stvarne služnosti – negativna ugotovitvena tožba – pozitivna ugotovitvena tožba – nasprotna tožba – litispendenca – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pravni interes za ugotovitveno tožbo – sklepčnost tožbe – nasprotovanje izvajanju služnosti – materialno procesno vodstvo – dejstvo – dokazovanje dejstev – različna izpovedba o nezatrjevanih dejstvih
PODROČJE VSRS
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODZ
IZREK
I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje
a) spremeni v točki IV a) izreka tako, da se tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi, ki se glasi:
„Za potrebe gospodujočih zemljišč ID znak 000-20/0 in ID znak 000-26/0, ki sta last tožnika F. Č., obstaja na podlagi priposestvovanja v korist vsakokratnega lastnika teh dveh nepremičnin služnostna pravica hoje in vožnje z vsemi vozili po obstoječi poti v širini 3 m, ki ob izdaji te sodbe že poteka po SV delu služečega zemljišča z ID znakom 000-24/2 in po sredini služečega zemljišča z ID znakom 000-24/4, ki sta v lasti tožencev J. L. in A. L., vsakega do ½, v breme vsakokratnega lastnika teh dveh zemljišč.“
z a v r ž e;
razveljavi v točki I, II, III in točki IVb izreka sodbe ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
a) spremeni v točki IV a) izreka tako, da se tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi, ki se glasi:
„Za potrebe gospodujočih zemljišč ID znak 000-20/0 in ID znak 000-26/0, ki sta last tožnika F. Č., obstaja na podlagi priposestvovanja v korist vsakokratnega lastnika teh dveh nepremičnin služnostna pravica hoje in vožnje z vsemi vozili po obstoječi poti v širini 3 m, ki ob izdaji te sodbe že poteka po SV delu služečega zemljišča z ID znakom 000-24/2 in po sredini služečega zemljišča z ID znakom 000-24/4, ki sta v lasti tožencev J. L. in A. L., vsakega do ½, v breme vsakokratnega lastnika teh dveh zemljišč.“
z a v r ž e;
razveljavi v točki I, II, III in točki IVb izreka sodbe ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
JEDRO
Ne glede na to, da tožnika z zahtevkom uveljavljata ugotovitev neobstoja služnosti, toženec pa ugotovitev njenega obstoja, sta zahtevka identična, saj sta medsebojno izključujoča. Dokler pravda teče, se o istem zahtevku ne more začeti nova pravda med istimi strankami. Če se taka pravda začne, sodišče zavrže tožbo (189. člen ZPP).
SPZ sicer tožbe na ugotovitev neobstoja služnosti ne ureja, vendar pa to ne pomeni, da ni dopustna. Po 2. odstavku 181. člena ZPP se lahko ugotovitvena tožba vloži, če je tako določeno s posebnimi predpisi ali če ima tožeča stranka pravno korist od tega, da se ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja. Da se s konkretno ugotovitveno tožbo zahteva ugotovitev neobstoja pravice, je na dlani, tožnika pa sta (v delu, ki se nanaša na ugotovitev neobstoja služnosti po obstoječi poti) izkazala tudi pravni interes za njeno vložitev: navedla sta, da je med pravdnimi strankami tekel motenjski spor, v katerem je toženec trdil, da ima po tej poti pravico stvarne služnosti. Pravni položaj tožnikov je zato negotov, saj toženec vztraja, da stvarna služnost obstaja.
Predmet dokazovanja so le dejstva, ki sta jih stranki predhodno zatrjevali in so med njima sporna, ne pa dejstva, o katerih sta morda (različno) izpovedali, a predhodno niso bila zatrjevana. Glede na to, da so nekatere trditve premalo konkretizirane oziroma nejasne, bo moralo sodišče prve stopnje z ustreznim materialno procesnim vodstvom (285. člen ZPP), ki ga doslej ni izvedlo, poskrbeti za njihovo konkretizacijo oziroma dodatna pojasnila, nato pa bo, v kolikor bi se to izkazalo za potrebno, moralo dokazni postopek tudi dopolniti z novimi ali z ponovitvijo že izvedenih dokazov.
SPZ sicer tožbe na ugotovitev neobstoja služnosti ne ureja, vendar pa to ne pomeni, da ni dopustna. Po 2. odstavku 181. člena ZPP se lahko ugotovitvena tožba vloži, če je tako določeno s posebnimi predpisi ali če ima tožeča stranka pravno korist od tega, da se ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja. Da se s konkretno ugotovitveno tožbo zahteva ugotovitev neobstoja pravice, je na dlani, tožnika pa sta (v delu, ki se nanaša na ugotovitev neobstoja služnosti po obstoječi poti) izkazala tudi pravni interes za njeno vložitev: navedla sta, da je med pravdnimi strankami tekel motenjski spor, v katerem je toženec trdil, da ima po tej poti pravico stvarne služnosti. Pravni položaj tožnikov je zato negotov, saj toženec vztraja, da stvarna služnost obstaja.
Predmet dokazovanja so le dejstva, ki sta jih stranki predhodno zatrjevali in so med njima sporna, ne pa dejstva, o katerih sta morda (različno) izpovedali, a predhodno niso bila zatrjevana. Glede na to, da so nekatere trditve premalo konkretizirane oziroma nejasne, bo moralo sodišče prve stopnje z ustreznim materialno procesnim vodstvom (285. člen ZPP), ki ga doslej ni izvedlo, poskrbeti za njihovo konkretizacijo oziroma dodatna pojasnila, nato pa bo, v kolikor bi se to izkazalo za potrebno, moralo dokazni postopek tudi dopolniti z novimi ali z ponovitvijo že izvedenih dokazov.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.