TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 430. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 106/99, 72/2000, 124/2000, 109/01, 108/02, 26/03 - ur.p.b., 135/03 in 20/04 - ur.p.b.) se zavrne.

Pravice, določene z zakonom, se z zakonom lahko tudi spremenijo. V primeru, ko zakon ureditev spreminja za naprej, je varstvo pridobljenih pravic zagotovljeno v okviru splošnih načel pravne države (2. člen Ustave), med katere sodi tudi načelo varstva zaupanja v pravo, ki posamezniku zagotavlja, da mu država njegovega pravnega položaja ne bo poslabšala arbitrarno, torej brez stvarnega razloga, utemeljenega v prevladujočem in legitimnem javnem interesu. Nova ureditev mora biti v razumnem sorazmerju s cilji, ki jih zasleduje sprememba zakonodaje. Očitek, da je izpodbijana ureditev v neskladju načelom enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave), ker je Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju za določeno kategorijo zavarovancev ohranil pravico do štetja zavarovalne dobe s povečanjem (četrti odstavek 430. člena), je treba obravnavati v okviru načela varstva zaupanja v pravo (2. člen Ustave) in ne v okviru drugega odstavka 14. člena Ustave. Ker mora biti nova ureditev, ki ukinja ali zožuje pravice, v razumnem sorazmerju s cilji, ki jih zasleduje sprememba zakonodaje, je zakonodajalec za najbolj prizadeto skupino zavarovancev (tj. starejših delavcev) moral določiti prehodno ureditev. Določitev meril, po katerih je to skupino oblikoval, pa spada v polje proste presoje zakonodajalca. Iz navedenih razlogov je Ustavno sodišče pobudo zavrnilo kot očitno neutemeljeno.