TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožbi se ugodi, izpodbijana odločba Ministrstva za notranje zadeve št. 2142-148/2011/11 (1232-07) z dne 10. 5. 2012 se odpravi in se zadeva vrne toženi s stranki v ponoven postopek.

Presoja zakonitosti izpodbijanega akta, ki temelji na oceni (ne)verodostojnosti tožnikovih navedb in na ugotovljeni splošni neverodostojnosti, lahko zadeva tudi preizkus pravilnosti uporabe materialnega prava in/ali procesnih določb in standardov. To pa pomeni, da sodna ugotovitev napačne uporabe določil o oceni (ne)verodostojnosti nujno ne zahteva razpisa glavne obravnave v vsakem primeru; to je odvisno od narave konkretnih nepravilnosti in od tega, kakšen je obseg in teža nepravilnosti pri uporabi koncepta (ne)verodostojnosti tožnika oziroma njegovih navedb v vsakem konkretnem primeru.

Ocena o verodostojnosti ni relevantna samo takrat – kar bi sicer lahko izhajalo samo iz jezikovne razlage določila 3. odstavka 21. člena ZMZ – kadar prosilec ne more predložiti nobenih dokazov, ampak tudi ko predloži določen(e) dokaz(e), ki pa vzbuja(jo) dvom v verodostojnost, kajti države članice lahko pospešeno obravnavajo prošnje, če so bile prosilčeve navedbe nekonsistentne, protislovne, malo verjetne ali nezadostne, zaradi česar je njegova prošnja očitno neprepričljiva glede trditve, da je prosilec žrtev preganjanja v smislu direktive 2004/83/ES.