TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi okrajnega državnega tožilca se ugodi in se izpodbijana sodba v odločbi o kazenski sankciji spremeni tako,

da se izrečena kazen 2 (dve) leti zapora po četrtem odstavku, v zvezi s trinajstim odstavkom 86. člena KZ-1 izvrši tako,

da bo obtoženka med prestajanjem kazni zapora lahko še naprej delala in prebivala doma, razen v prostih dneh, praviloma ob koncu tedna, ko bo morala biti v zavodu za prestajanje kazni zapora. Natančnejše pogoje izvrševanja bodo določili v zavodu za prestajanje kazni zapora.

II. Pritožba obtoženkinega zagovornika se zavrne kot neutemeljena in se v nespremenjenih delih sodba sodišča prve stopnje potrdi.

III. Obtoženka je dolžna kot stroške pritožbenega postopka plačati sodno takso 946,00 EUR ter nagrado in potrebne izdatke zagovornika.

Po določbi trinajstega odstavka 86. člena KZ-1 je sodišče vezano na predlagani način izvršitve kazni takrat, ko je način izvršitve: 1) izrecno vsebovan v predlogu tožilca za izrek kazenske sankcije v primeru obdolženčevega priznanja krivde, ko se ta prvič izjavi o obtožnem aktu, oziroma 2) izrecno zapisan v sporazumu o priznanju krivde, ki ga skleneta obdolženec in državni tožilec. Ker je v obravnavani zadevi tožilka na predobravnavnem naroku obtožnico dopolnila s predlogom za izrek kazni zapora in z načinom izvršitve kazni s t. i. vikend zaporom, obtoženka pa je, ko se je prvič izjavila o tej obtožnici, krivdo priznala, državni tožilec upravičeno zatrjuje, da je bilo sodišče prve stopnje pri določitvi načina izvršitve kazni vezano na predlog državnega tožilstva. Ker je v nasprotju z določbo trinajstega odstavka 86. člena KZ-1 izreklo drugačen način izvršitve kazni, kot pa ga je predlagalo državno tožilstvo, je s tem podana kršitev kazenskega zakona po 5. točki 372. člena ZKP.