na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Ustanovni akt Evropske konference civilnega letalstva
OBJAVLJENO V: Uradni list RS (mednarodne) 15-85/1992, stran 188 DATUM OBJAVE: 13.11.1992
VELJAVNOST: od 13.11.1992 / UPORABA: od 13.11.1992
RS (mednarodne) 15-85/1992
Verzija
6 / 6
Čistopis se uporablja od 4.2.1993 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 19.2.2026: AKTUALEN.
85. Ustanovni akt Evropske konference civilnega letalstva
USTANOVNI AKT
EVROPSKE KONFERENCE CIVILNEGA LETALSTVA*
EVROPSKE KONFERENCE CIVILNEGA LETALSTVA*
ČLEN 1
Cilji in delovanje
1.
Cilji Evropske konference za civilno letalstvo, v nadaljnjem besedilu »konferenca«, so:
a)
pregled nasploh razvoja evropskega civilnega letalstva, da bi se pospešilo sodelovanje, boljša izkoriščenost, urejen razvoj in varnost civilnega letalstva;
b)
obravnavanje vsakega posebnega problema, ki se lahko pojavi na tem področju.
2.
Konferenca v okviru svojega dela obravnava vse zadeve, ki so pomembne za dosego navedenih ciljev, pri čemer pri izboru za program dela upošteva naslednja načela:
a)
pomembnost zadeve in interes večjega števila držav članic ali drugih evropskih organizacij za obravnavano snov;
b)
možnost sprejemljive rešitve obravnavanih problemov;
c)
posebnost problema za Evropo ali možnost učinkovitega prispevka k normalnemu delovanju ICAO-ja.
3.
Delovanje konference je posvetovalno, njene odločitve, priporočila ali druge sklepe morajo potrditi vlade.
4.
Konferenca lahko pospešuje sklepanje in uveljavljanje mnogostranskih instrumentov sklenjenih med državami članicami, ki pospešujejo uresničevanje ciljev in dejavnost konference. Taki instrumenti lahko, kjer je primerno, uvedejo skupne postopke za izpolnjevanje nekaterih obveznosti zainteresiranih držav članic.
ČLEN 2
Članstvo konference
1.
Konferenco sestavljajo države članice, ki so bile leta 1954 povabljene, da se včlanijo v strasburško konferenco o koordinaciji zračnega prometa v Evropi skupaj s tistimi drugimi evropskimi državami, ki jih konferenca lahko soglasno sprejme kot članice.
2.
Vse države članice imajo enako pravico predstavljanja na srečanjih organov konference. Nobena oseba ne more predstavljati več kot ene države.
ČLEN 3
Odnosi z ICAO-jem in drugimi organizacijami.
Konferenca vzdržuje tesno zvezo z ICAO-jem, da bi s pomočjo regionalnega sodelovanja pomagala doseči namene in cilje te organizacije. Kolikor je mogoče, si pomaga z uslugami sekretariata ICAO. Vzpostavlja povezave z drugimi vladnimi ali nevladnimi mednarodnimi organizacijami, ki se ukvarjajo s civilnim letalstvom v Evropi.
ČLEN 4
Organi in pridružena telesa
1.
Organi konference, ki jim pomaga Sekretariat konference so:
a)
plenarna konferenca v obliki triletnih skupščin in vmesnih skupščin;
b)
sestanki generalnih direktorjev organov za civilno letalstvo in
c)
stalni odbori.
2. Pridružena telesa konference so katerikoli odbori ustanovljeni pod pogoji mnogostranskih instrumentov iz 4. odstavka 1. člena z namenom vodenja aktivnosti, ki se izvajajo s takimi dogovori. Delovne metode in postopki tako ustanovljenih odborov ter urejanje poravnavanja stroškov njihovega delovanja, mora biti v skladu z določili odgovarjajočega mnogostranskega instrumenta.
3. Aktivnost organov in pridruženih teles konference usklajuje koordinacijski odbor, ki mu pomaga sekretariat konference.
ČLEN 5
Triletna skupščina
1.
Plenarna konferenca zaseda vsako tretje leto pod imenom »Triletna skupščina«.
2.
Pravice in dolžnosti triletne skupščine so:
a)
izvolitev predsednika in podpredsednikov,
b)
izvolitev predsednikov stalnih odborov,
c)
določitev splošnega programa dela za naslednja tri leta in načine za uresničevanje tega programa,
d)
odobritev proračuna stroškov za naslednja tri leta,
e)
sprejem priporočil, resolucij ali drugih zaključkov.
3. Triletnih skupščin se udeležujejo delegacije, ki so po številu in rangu primerne za razreševanje problemov o katerih se razpravlja. Razume pa se, da so običajno vodje delegacij generalni direktorji organov za civilno letalstvo držav članic ali visoki funkcionarji.
ČLEN 6
Vmesna skupščina
1.
Praviloma plenarna konferenca sklicuje vmesne skupščine v tistih letih, ko ni triletnih skupščin.
2.
Glavne naloge vmesne skupščine so: