IZREK
Določbe drugega odstavka 19. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča in 8. člena Odloka o spremembi Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča niso bile v neskladju z Ustavo in Zakonom.
Del določbe 2. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča z besedilom: "Kot nezazidano stavbno zemljišče se šteje tudi zemljišče, ki presega površino funkcionalnega zemljišča pri obstoječih stavbah, oziroma površino, ki je potrebna za njihovo normalno rabo in jo je po prostorskem načrtu možno uporabiti za drug namen" je bil v neskladju z Zakonom. Ta ugotovitev ima učinek razveljavitve.
EVIDENČNI STAVEK
Ustavno sodišče je sprejelo pobudo za preizkus ustavnosti in zakonitosti občinskega predpisa, ki je med postopkom pred Ustavnim sodiščem prenehal veljati, ker je pobudnik izkazal, da niso bile odpravljene posledice neustavnosti in nezakonitosti.
Ureditev občinskega odloka po kateri se za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča uporabljajo določbe ZDO, ni bila v neskladju z Ustavo in Zakonom. Navedeno določbo vsebuje že ZSZ, zato niso kršene določbe ZUP o izključitvi suspenzivnega učinka pritožbe.
Določba občinskega odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, po kateri se za nezazidano stavbno zemljišče, za katero se plačuje nadomestilo, šteje tudi zemljišče, ki presega površino funkcionalnega zemljišča pri obstoječih stavbah oziroma površino, ki je potrebna za njihovo normalno rabo in jo je po prostorskem načrtu mogoče uporabiti za drug namen, je bila v neskladju z ZSZ. Navedena rešitev je presegla okvire iz ZSZ, po katerih lahko občine uvajajo nadomestilo za nezazidano stavbno zemljišče le od površine gradbene parcele, ki je po prostorskem izvedbenem načrtu določena za gradnjo, na področjih zunaj teh načrtov pa le od površine nezazidanega stavbnega zemljišča (parcele), za katero je izdano lokacijsko dovoljenje.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.