TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Plačilo razlike v plači bi tožnik lahko zahteval že ob vsakokratnem mesečnem prikrajšanju, to je na dan izplačila posamezne plače. Tožnik je zahtevek za plačilo razlike plače vložil na dan, ko je bila zastarana že celotna terjatev tožnika iz tega naslova, saj je petletni zastaralni rok za njegovo zadnjo zapadlo terjatev že potekel. Zato tožnikov zahtevek na plačilo razlike plače ni utemeljen.

Triletni zastaralni rok iz prvega odstavka 352. člena OZ za škodo zaradi izgubljenega zaslužka teče od dne, ko se je izvedelo za škodo in za povzročitelja. Pravočasno sodno uveljavljanje prve tovrstne škode je pogoj za uveljavljanje nadaljnjih škod. Tudi zastaranje terjatve za sukcesivno nastajajočo bodočo premoženjsko škodo začne teči, ko tožnik zanjo izve in jo lahko uveljavlja. V konkretnem primeru je bilo očitano škodno dejanje že zaključeno v času tožnikove upokojitve, le njegove škodne posledice naj bi v nadaljnjem obdobju še sukcesivno nastajale. Tožnik je terjatev za povrnitev izgubljenega zaslužka zaradi nižje pokojnine utemeljil s svojimi nižjimi preteklimi zaslužki. Takšne njegove trditve v povezavi z dejstvom, da se je nastajajoče škode (poleg storilca) zavedal najkasneje takrat, ko je pri toženi stranki uveljavljal priznanje napredovanja v višji plačni razred in posredovanje podatkov ZPIZ zaradi obnovitve izračuna pokojnine, utemeljujejo toženkin ugovor zastaranja tudi v tem delu. Škoda, ki naj bi tožniku nastala od dneva upokojitve dalje, je le sukcesivna bodoča škoda, glede katere je zastaranje pričelo teči z njenim prvim pojavom in se je do vložitve tožbe že izteklo.