TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Objektivna nemožnost izpolnitve prodajne pogodbe v času, ko je prodajalec z izpolnitvijo svoje obveznosti že v zamudi (po poteku
dogovorjenega roka dobava avtomobila ni možna zaradi izrednih razmer - vojna in gospodarska blokada proizvajalčeve države) ima sicer za posledico prenehanje njegove obveznosti, da dobavi avto, vendar pa je nadomestna izpolnitev z dobavo drugega avta možna le ob sporazumu pogodbenih strank (4. odstavek 262. čl. in 308. čl. ZOR). Če tega ni, kupec v skladu z določbo 4. odstavka 262. člena ZOR lahko uveljavlja proti prodajalcu le odškodninski zahtevek.

Dne 12.2.1991 je kupec (tožnik) sklenil s trgovskim podjetjem (toženo stranko) pogodbo o nakupu osebnega avtomobila znamke Jugo. Dogovorjen je bil dobavni rok 4 mesecev, ki je potekel dne 12.6.1991, vendar ta tožena stranka v tem roku avtomobila ni dostavila. V času zamude je po 25.6.1991 prišlo do izrednih razmer - vojne in gospodarske blokade proizvajalčeve države. Tožnik je proti toženi stranki postavil primarni tožbeni zahtevek na dobavo vozila, torej na izpolnitev pogodbe kljub zamudi, poleg tega pa tudi podrejeni zahtevek na nadomestno izpolnitev z izročitvijo drugega podobnega avtomobila istega kvalitetnega in cenovnega razreda.

Sodišče prve stopnje je primarni zahtevek zaradi njegove neizvršljivosti zavrnilo, ugodilo pa je podrejenemu tožbenemu zahtevku. Postavilo se je na stališče, da je tožena stranka sama zakrivila zamudo (4. odstavek 262. člena ZOR), zaradi česar nosi odgovornost za nemožnost izpolnitve. Za nadomestno izpolnitev po določbi 308. člena ZOR je sicer potreben sporazum, ker pa takšnega sporazuma ni, je tožbeni zahtevek zaradi nadomestne izpolnitve utemeljen.

Sodišče druge stopnje je sodbo sodišča prve stopnje na pritožbo tožene stranke spremenilo tako, da je zavrnilo tudi podrejeni tožbeni zahtevek. Postavilo se je na pravilno stališče, da se tožena stranka na nemožnost izpolnitve sicer ne more sklicevati, ker je prišlo do nje v času, ko je bila v zamudi (4. odstavek 262. člena ZOR), vendar pa je nadomestna izpolnitev glede na določbo 308. člena ZOR možna le ob sporazumu pogodbenih strank. Tega sporazuma ni mogoče izsiliti. Tako tožeči stranki ostane le odškodninski zahtevek, katerega pravna podlaga je v določbi 4. odstavka 262. člena ZOR.