TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in sodba sodišča prve stopnje v točki III izreka spremeni, tako da izrek v tem delu sedaj glasi:

„Ugotovi se, da v pobot uveljavljena terjatev tožene stranke v višini, ki dosega znesek tožeči stranki prisojenih zakonskih zamudnih obresti od posameznih v točki I izreka naštetih glavnic, ne obstoji.

II. V preostalem se pritožba zavrne.

III. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Je pa sodišče druge stopnje, kar posredno izhaja že iz gornjih razlogov, ob delni ugoditvi pritožbi poseglo v odločbo (točka III izreka), tako da je pravilno ugotovilo, da terjatev toženke ne obstoji (zgolj) v višini, ki dosega znesek tožeči stranki prisojenih zakonskih zamudnih obresti od posameznih v točki I izreka naštetih glavnic, v presežku pa je pritožbo zavrnilo. V tem kontekstu velja pripomniti, da se lahko obstoj terjatve z naslova pobota, ki jo tožena stranka uveljavlja kot obrambno sredstvo zoper tožbeni zahtevek in ki presega višino tožbenega zahtevka, ugotovi le v višini, ki dosega tožbeni zahtevek, o znesku terjatve, ki presega tožbeni zahtevek, pa sodišče sploh ne odloči, ne ugotovi njenega (ne)obstoja, pobotnega ugovora tudi ne zavrže oziroma zavrne.