TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje delno spremeni tako, da v celoti na novo glasi:

„1. Zavrne se zahtevek za ugotovitev, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 7. 3. 2013 nezakonita.

2. Ugotovi se, da delovno razmerje med tožečo in toženo stranko za delovno mesto srednje medicinske sestre ni prenehalo dne 18. 2. 2013, ampak traja do 7. 3. 2013, višji zahtevek za ugotovitev delovnega razmerja po 8. 3. 2013, pa se zavrne.

3. Tožena stranka je dolžna za čas od 18. 2. 2013 do 7. 3. 2013 tožečo stranko prijaviti v obvezno zavarovanje in ji za čas od 18. 2. 2013 do 7. 3. 2013 priznati vse pravice iz delovnega razmerja, ji obračunati in izplačati plačo in druge prejemke, kakor da bi delala, od njih odvesti vse obvezne davščine in prispevke za socialno varnost, razliko v neto znesku pa izplačati tožeči stranki skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 3. 2013 dalje do plačila, višji reparacijski in reintegracijski zahtevek za čas po 7. 3. 2013 pa se zavrneta.

4. Tožeča stranka sama krije svoje pravdne stroške.“

II. V preostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožeča stranka sama krije stroške pritožbenega postopka.

Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da je razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 3. alineji prvega odstavka 111. člena podan, ker je tožeča stranka predstojnico prosila le za koriščenje letnega dopusta, v vlogah pa ni zatrjevala, da je o odsotnosti obvestila toženo stranko, temveč je le zatrjevala, da je nesposobna za delo. Tožeči stranki, ki je že daljše časovno obdobje odsotna z dela zaradi psihiatričnih težav, ni mogoče očitati, da delodajalca ni obvestila o razlogih svoje odsotnosti. Tožeča stranka je četrti dan odsotnosti poklicala svojo predpostavljeno, poklicala tajnico predstojnice in nato še predstojnico, in zatrjevala, da ni sposobna za delo, kaj ji sploh pošiljajo telegram in jo pozivajo na delo, ter zahtevala koriščenje letnega dopusta, kar pomeni, da je delodajalca obvestila, zakaj je ne bo na delo. Razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 3. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR, ki se očita tožeči stranki, tako ni podan.

Tožeča stranka se po zaključenem bolniškem staležu kljub pozivu delodajalca na delo ni zglasila, čeprav je vedela, da nima opravičene odsotnosti z dela. Prisotnost na delu je del poglavitne delavčeve dolžnosti opravljanja dela. V kolikor delavec na delo ne prihaja, čeprav za to nima opravičljivega razloga, to predstavlja hujšo kršitev pogodbenih obveznosti in obveznosti iz delovnega razmerja v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 111. člena ZDR. Ker tožeči stranki tudi naknadno odsotnost z dela zaradi bolezni ni bila priznana, je podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.