TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške, dolžna pa je tožeči stranki v roku 8 dni od vročitve te sodbe povrniti njene stroške za odgovor na pritožbo v višini 279,99 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka navedenega roka dalje do plačila.

Sodišče prve stopnje je ugovore tožene stranke pravilno ocenilo kot pavšalne. Tožena stranka namreč v vlogah, ki jih je podala pred sodiščem prve stopnje, ni izrecno zanikala, da tožeča stranka tlakarskih del ni opravila (kot to protispisno trdi pritožnica). Trdila je le, da storitve niso bile naročene in opravljene v količinah in vrednostih, kot jih je zatrjevala tožeča stranka, pri čemer tega stališča ni obrazložila. Takšno (golo, prazno) zanikanje dejstev pa ne more izničiti domneve o priznanju dejstev; za kaj takega bi morala tožena stranka količine in vrednosti opravljenih storitev, če naj bi se te razlikovale od tistih, ki jih je zatrjevala tožeča stranka, jasno opredeliti. To velja še zlasti glede na dejstvo, da je tožeča stranka svojemu trditvenemu bremenu zadostila.

Ker je bila tožena stranka stranka seznanjena z rokom zapadlosti že iz ponudbe tožeče stranke, na katero se je v naročilnici tožena stranka sama sklicevala, vprašanje, ali je tožena stranka dejansko prejela vtoževani račun, niti ni bilo več pravno odločilno. Toženi stranki zato ni bila kršena pravica do obravnavanja pred sodiščem, ker sodišče prve stopnje ni zaslišalo priče A. (ki bi potrdil, da tožena stranka spornega računa ni prejela), saj sodišče ni dolžno izvesti dokaza, če dejstvo, ki naj bi ga dokazoval, ni pravno odločilno.