Nalaganje dokumenta...
Pravilnik o izvrševanju pooblastil in nalog pravosodnih policistov
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 73-3120/2016, stran 10225 DATUM OBJAVE: 18.11.2016
VELJAVNOST: od 16.2.2017 do 28.12.2018 / UPORABA: od 16.2.2017 do 28.12.2018
RS 73-3120/2016
Verzija
2 / 2
Čistopis se uporablja od 29.12.2018 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 15.2.2026: NEAKTUALEN.
3120. Pravilnik o izvrševanju pooblastil in nalog pravosodnih policistov
Na podlagi 220., 232. in 242. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 9/11 – ZP-1G, 96/12 – ZPIZ-2, 109/12 in 54/15) izdaja minister za pravosodje
P R A V I L N I K
o izvrševanju pooblastil in nalog pravosodnih policistov
o izvrševanju pooblastil in nalog pravosodnih policistov
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
Ta pravilnik podrobneje ureja izvrševanje pooblastil in nalog pravosodnih policistov, ki so določeni v zakonu, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij (v nadaljnjem besedilu: zakon), program usposabljanja in program strokovnega izpita za pravosodne policiste v Upravi Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij (v nadaljnjem besedilu: uprava), zahtevano vsebino usposabljanja za pravosodne policiste, ki so status pooblaščene uradne osebe pridobili zunaj uprave, in obrazec posebne izkaznice pravosodnih policistov.
2. člen
(uporaba)
(1)
Določbe tega pravilnika, ki urejajo izvrševanje pooblastil in nalog pravosodnih policistov v zavodu za prestajanje kazni zapora (v nadaljnjem besedilu: zavod), se smiselno uporabljajo tudi za izvrševanje pooblastil in nalog, ki jih pravosodni policisti opravljajo v drugih varovanih objektih.
(2)
Določbe tega pravilnika, ki urejajo izvrševanje pooblastil in nalog pravosodnih policistov pri delu z obsojenci, se smiselno uporabljajo tudi za izvrševanje pooblastil in nalog, ki jih pravosodni policisti opravljajo pri delu z drugimi varovanimi osebami.
(3)
Določbe tega pravilnika, ki urejajo uporabo prisilnih sredstev pri delu z obsojenci, se smiselno uporabljajo tudi za uporabo prisilnih sredstev, kadar jih pravosodni policisti pri svojem delu smejo uporabiti zoper osebe, ki niso varovane osebe.
II. NALOGE PRAVOSODNIH POLICISTOV
3. člen
(skrb za varnost, red in disciplino)
Pravosodni policisti skrbijo za varnost, red in disciplino tako, da:
1.
varujejo zavod in obsojence;
2.
spremljajo obsojence zunaj zavoda in
3.
izvršujejo druge naloge, ki jih določa zakon.
4. člen
(temeljna načela izvrševanja nalog)
(1)
Pravosodni policist pri izvrševanju nalog ravna strokovno in dostojno, hkrati pa odločno, da se zagotovijo ter ohranjajo varnost, red in disciplina.
(2)
Pravosodni policist mora biti za izvrševanje nalog ustrezno teoretično, strokovno in telesno usposobljen.
(3)
Pravosodni policist ob izvrševanju nalog pri delu z mladoletnikom ravna še posebej obzirno ter pri tem upošteva njegovo osebnost, občutljivost in druge posebne lastnosti, ki jih je mogoče opaziti.
5. člen
(nepretrgan potek dela)
(1)
Pravosodni policist ne glede na svoj delovni čas ne zapusti delovnega mesta, na katerem se delo opravlja nepretrgoma, dokler ga ne zamenja drug pravosodni policist.
(2)
Pravosodni policisti, ki delajo v različnih izmenah, so med seboj povezani tako, da si predajajo informacije, ki so ali bi lahko bile pomembne za izvrševanje njihovih nalog. Pravosodni policisti si informacije predajajo ustno ob menjavi izmene. Kadar je zaradi natančnosti ali obširnosti informacij to potrebno, si pravosodni policisti predajajo informacije pisno.
(3)
Zavod organizira delo tako, da se ohranja kontinuiteta dela in neposreden pretok informacij, potrebnih za delo.
6. člen
(javljanje na delo)
(1)
Pravosodni policist se tudi brez poziva takoj javi na delo, če izve, da je ogrožena varnost zavoda, če gre za upor ali beg večje skupine obsojencev, požar, elementarne ali druge hujše nesreče v zavodu.
(2)
Pravosodni policist se izven delovnega časa javi na delo, če to zahtevajo izjemne varnostne razmere.
7. člen
(nošenje uniforme)
Pravosodni policist praviloma opravlja delo v uniformi. Brez uniforme lahko opravlja naslednja dela:
1.
varovanje v dislociranih polodprtih in odprtih oddelkih;
2.
izvajanje zahtevnejših postopkov varovanja zunaj zavoda in
3.
administrativna ali druga opravila po presoji direktorja zavoda, če je pravosodni policist na to delo razporejen za daljše obdobje.
8. člen
(strokovna izhodišča)
Strokovna izhodišča za izvrševanje pooblastil in nalog pravosodnih policistov predpiše generalni direktor uprave (v nadaljnjem besedilu: generalni direktor).
1. Varovanje zavoda in obsojencev
9. člen
(varovanje zavoda in obsojencev)
(1)
Pravosodni policist skrbi za varovanje zavoda in obsojencev.
(2)
Varovanje obsega oblike zunanjega in notranjega varovanja, ki so stalno potrebne za zagotavljanje varnosti in obsegajo:
1.
preprečevanje nepooblaščenega vstopa oseb v zavod ali v območje zavoda, na katerem je prepovedano ali omejeno gibanje (v nadaljnjem besedilu: varovano območje);
2.
preprečevanje ali ustavitev nepooblaščenega zvočnega ali slikovnega snemanja v zavodu oziroma njegovem varovanem območju;
3.
odvračanje morebitnih napadov na zavod;
4.
preprečevanje begov ali uporov obsojencev;
5.
zagotavljanje varnosti obsojencev in drugih oseb v zavodu ter
6.
zagotavljanje varnosti posameznih delov zavoda in premoženja zavoda.
10. člen
(izredno varovanje)
(1)
Izredno varovanje so oblike notranjega in zunanjega varovanja, ki so za zagotovitev varnosti potrebne ob povečani nevarnosti zaradi izrednih dogodkov v zavodu, ob neposredni nevarnosti zunanjega napada na zavod ali iz drugih razlogov, ki lahko ogrozijo varnost zavoda.
(2)
Izredno varovanje odredi direktor zavoda oziroma vodja dislociranega oddelka zavoda.
(3)
Če nastanejo v državi take varnostne razmere, ki utegnejo vplivati tudi na varnost, red in disciplino v zavodih, generalni direktor odredi izredno varovanje v vseh ali nekaterih zavodih.
(4)
Če pristojni državni organ razglasi izredne ali vojne razmere, opravljajo pravosodni policisti delo po načrtu varovanja kot vojaški obvezniki na delovni dolžnosti.
11. člen
(število pravosodnih policistov)
(1)
Za zagotavljanje varnosti sta v vsakem zavodu in v vsakem dislociranem oddelku zavoda hkrati prisotna najmanj dva pravosodna policista.
(2)
Ne glede na prejšnji odstavek lahko v odprtem ali polodprtem dislociranemu oddelku varovanje opravlja samo en pravosodni policist.
(3)
Število pravosodnih policistov v posameznem zavodu oziroma njegovem oddelku je določeno v načrtu varovanja.
12. člen
(načrt varovanja zavoda)
(1)
Zagotavljanje varnosti je za posamezen zavod podrobneje določeno v načrtu varovanja, ki je prilagojen vrsti in velikosti zavoda in določa:
1.
varovano območje zavoda,
2.
vsebino in obseg varnostnih ukrepov,
3.
število potrebnih pravosodnih policistov,
4.
razpored pravosodnih policistov,
5.
naloge pri varovanju in izrednem varovanju,
6.
vrsto in način tehnične podpore pri varovanju zavoda.
(2)
Načrt varovanja za posamezen zavod v skladu z usmeritvami generalnega direktorja pripravi direktor zavoda in ga generalnemu direktorju predloži v potrditev.
(3)
Najmanj enkrat letno se oceni ustreznost načrta varovanja in se ga dopolni oziroma spremeni, če je to potrebno zaradi spremenjenih razmer. Za spremenjene razmere se štejejo:
1.
arhitekturne spremembe posameznih objektov, ki vplivajo na potrebe po varovanju zavoda;
2.
nova dejstva ali spremembe okoliščin, ki se nanašajo na varovanje zavoda;
3.
spremembe na področju tehničnega varovanja zavoda;
4.
spremembe predpisov, ki vsebinsko vplivajo na načrt varovanja zavoda.
(4)
Ob arhitekturnih spremembah se načrt varovanja spremeni v štirih mesecih od začetka uporabe objektov. Ob drugih spremenjenih razmerah se načrt varovanja spremeni v dveh mesecih od nastanka spremenjenih razmer.
(5)
Načrt varovanja je uradni dokument z oznako tajnosti »interno«.
(6)
Pravosodni policist se pred začetkom opravljanja nalog in ob vsaki spremembi ali dopolnitvi načrta varovanja seznani z načrtom varovanja in spremembami ali dopolnitvami načrta varovanja zavoda, v katerem opravlja naloge, in svojo seznanitev potrdi s podpisom.
(7)
Pravosodni policist je ob zaznavi sprememb razmer iz tretjega odstavka tega člena dolžen predlagati dopolnitve in spremembe načrta varovanja zavoda, s katerim se je seznanil.
(8)
Pri pripravi in spremembah načrtov varovanja zavoda lahko direktor zavoda ali delavec zavoda, ki ga ta pooblasti, sodeluje s policijo pri tistih vprašanjih, ki so povezana z zunanjim varovanjem in ogroženostjo zavoda ter sodelovanjem pri iskanju pobeglih obsojencev.
13. člen
(varovanje obsojencev)
Pravosodni policist skrbi za varnost obsojencev tako, da spremlja razmere med njimi ter nadzoruje in varuje obsojence pri delu in bivanju v zavodu in zunaj njega, pri spremljanju zunaj zavoda in ob drugih priložnostih. Pri tem preprečuje spore med obsojenci, samomore in poskuse samomorov, samopoškodbe, povzročanje materialne škode, storitve disciplinskih prestopkov, prekrškov, kaznivih dejanj in drugih nedovoljenih dejavnosti.
14. člen
(številčno stanje)
Pravosodni policisti redno preverjajo številčno stanje med obsojenci in v ta namen najmanj dvakrat dnevno (zjutraj in zvečer), če je potrebno tudi večkrat, s štetjem ali na drug način preverjajo njihovo prisotnost.
15. člen
(spremljanje varnosti zavoda)
(1)
Pravosodni policist je pozoren na vse okoliščine, ki bi lahko ogrozile varnost zavoda, jih beleži in o njih poroča ter ukrepa, kadar je potrebno.
(2)
Pravosodni policist, ki vodi izmeno (v nadaljnjem besedilu: operativni vodja), obvesti poveljnika pravosodnih policistov (v nadaljnjem besedilu: poveljnik) o vsakem dogodku, ki ogroža varnost zavoda, in vseh zadevah, ki so povezane s splošno varnostjo. Poveljnik o tem obvesti direktorja zavoda. O vseh pomembnejših varnostnih in drugih dogodkih direktor zavoda obvesti generalnega direktorja.
(3)
Podrobnejšo vsebino in način obveščanja iz tega člena določi generalni direktor.
16. člen
(obveščanje policije)
Direktor zavoda ali poveljnik, v njuni odsotnosti pa operativni vodja, ob dogodkih, ki ogrozijo varnost zavoda, takoj obvesti policijsko postajo, na območju katere je zavod.
17. člen
(stražarska služba)
(1)
Pravosodni policisti opravljajo stražarsko službo, če je ta določena v načrtu varovanja zavoda.
(2)
Če je za zagotovitev varnosti, reda in discipline to potrebno, lahko poveljnik odredi, da se stražarska služba opravlja na določenih mestih, tudi če to ni določeno v načrtu varovanja zavoda.
18. člen
(označba varovanega območja)
(1)
Obvestilo o omejitvi ali prepovedi gibanja na varovanem območju zavoda se postavi na vidna mesta povsod, kjer je mogoč neoviran vstop na varovano območje.
(2)
Varovana območja ne smejo posegati v javne površine v okolici zavoda.
19. člen
(varovanje s službenim psom)
Pri varovanju varovanega območja zavoda in delov zavoda, v katerih obsojenci ne bivajo, sme pravosodni policist uporabljati službenega psa, če je to nujno potrebno za zagotovitev varnosti in določeno v načrtu varovanja zavoda.
2. Spremljanje obsojenca zunaj zavoda
20. člen
(odredba o spremljanju)
(1)
Poveljnik, v času njegove odsotnosti pa operativni vodja, z odredbo o spremljanju:
1.
določi način spremljanja obsojenca;
2.
določi pravosodnega policista, ki naj spremljanje opravi;
3.
zabeleži kraj in namen spremljanja;
4.
določi način vklepanja obsojenca za čas spremljanja, če je vklepanje potrebno;
5.
določi opremo pravosodnega policista za spremljanje;
6.
določi druge ukrepe, ki so potrebni za varno izvedbo spremljanja.
(2)
Odredba za spremljanje lahko vsebuje tudi fotografijo obsojenca.
21. člen
(način spremljanja obsojenca)
(1)
Pravosodni policist spremljanje obsojenca opravi s prevozom ali peš.
(2)
Če je za izvedbo spremljanja potreben prevoz obsojenca, pravosodni policist to opravi s službenim vozilom zavoda ali javnim prevoznim sredstvom. Prevoz obsojenca lahko opravi tudi z vozili, ki niso last zavoda, razen z zasebnim vozilom.
22. člen
(ukrepi ob spremljanju)
(1)
Ukrepi, ki jih poveljnik oziroma operativni vodja v odredbi za spremljanje določi glede spremljanja obsojenca, obsegajo zlasti:
1.
odreditev potrebnega števila pravosodnih policistov glede na število, begosumnost ali nevarnost spremljanih obsojencev;
2.
odreditev, da se pravosodni policist pred začetkom spremljanja seznani z varnostno oceno obsojenca;
3.
določitev načina zagotavljanja, da je pravosodni policist pred začetkom spremljanja seznanjen s podatki, ki so pomembni za varno izvedbo spremljanja, če seznanitev pravosodnega policista z varnostno oceno obsojenca pred začetkom spremljanja ni mogoča ali če varnostna ocena obsojenca ne vsebuje vseh podatkov, pomembnih za varno izvedbo spremljanja;
4.
odreditev dodatne opreme oziroma orožja, če je to potrebno.
(2)
Spremljanje enega obsojenca izvedeta praviloma dva pravosodna policista.
(3)
Ne glede na prejšnji odstavek spremljanje izvede en pravosodni policist, če prisotnost drugega pravosodnega policista glede na trajanje spremljanja ni potrebna in če za spremljanega obsojenca vklepanje ni odrejeno oziroma če poveljnik z odredbo oceni, da za spremljanje, ki ga izvede en pravosodni policist, ni varnostnih zadržkov.
(4)
Spremljanje obsojenca izvede več pravosodnih policistov, če obstajajo znaki, da bi obsojenec skušal pobegniti z zunanjo pomočjo, ali če obstaja nevarnost, da bi bila varnost obsojenca v času spremljanja ogrožena s strani drugih oseb. V takih okoliščinah so pravosodni policisti lahko opremljeni z dodatnimi zaščitnimi sredstvi oziroma dodatnim orožjem, poveljnik pa o načrtovanem spremljanju obvesti policijo.
23. člen
(sposobnost za pot)
(1)
Zdravnik, ki opravlja v zavodu zdravstveno dejavnost (v nadaljnjem besedilu: zdravnik), da predhodno mnenje o obsojenčevi zdravstveni sposobnosti za vnaprej predvideno pot, če je potrebno opraviti spremljanje bolnega, poškodovanega ali onemoglega obsojenca. Če zdravnik oceni, da bi potovanje ogrozilo njegovo življenje ali znatno poslabšalo njegovo zdravstveno stanje, o tem obvesti osebo, ki je spremljanje odredila.
(2)
Predhodno mnenje o zdravstveni sposobnosti za pot da zdravnik tudi pred spremljanjem noseče obsojenke.
24. člen
(oprema pravosodnega policista med spremljanjem)
(1)
Pravosodni policist izvaja spremljanje praviloma v uniformi.
(2)
Pravosodni policist spremlja obsojenca v civilni obleki in z opremo, ki je prilagojena za prikrito nošenje, če je to potrebno iz varnostnih ali etičnih razlogov ali če gre za spremljanje obsojenca, ki prestaja kazen v odprtem režimu.
(3)
Med spremljanjem ima pravosodni policist praviloma s seboj naslednjo opremo: palico, sredstva za vklepanje, plinski razpršilec, pištolo in sredstva za brezžično komunikacijo. Za zagotovitev varnosti se oprema lahko dopolni še z dodatno zaščitno opremo in orožjem.
25. člen
(ravnanje pred spremljanjem)
(1)
Pred začetkom spremljanja pravosodni policist obsojencu odvzame stvari, ki jih ima pri sebi in bi mu lahko koristile za beg, samopoškodbo ali napad. Obsojenec sme imeti v času spremljanja pri sebi le stvari, ki jih v času spremljanja potrebuje in ne ovirajo izvedbe spremljanja.
(2)
Pravosodni policist pred začetkom spremljanja opozori obsojenca, naj se ravna po ukazih, in ga opozori na posledice neupoštevanja ukazov. Opozori ga tudi, da med spremljanjem brez dovoljenja ne sme komunicirati (verbalno ali neverbalno) ali izmenjavati predmetov oziroma stvari z drugimi osebami.
26. člen
(delo pravosodnega policista med spremljanjem)
(1)
Pravosodni policist med spremljanjem:
1.
skrbi, da obsojenec ne pobegne, napade drugih oseb ali se samopoškoduje;
2.
preprečuje poskuse drugih, da bi osvobodili obsojenca;
3.
varuje obsojenca pred morebitnimi napadi, zlasti oseb, ki jih je prizadelo kaznivo dejanje obsojenca;
4.
preprečuje žalitve, zasmehovanje in poniževanje obsojenca;
5.
se izogiba nepotrebnemu izpostavljanju obsojenca okoliščinam, ki pritegnejo pozornost javnosti, oziroma to onemogoča;
6.
preprečuje fizične stike in komunikacijo obsojenca z drugimi osebami.
(2)
Pravosodni policist opravi spremljanje obsojenca brez prekinitve. Če je potovanje potrebno prekiniti zaradi višje sile, gospodarnosti, varnostnih ali drugih upravičenih razlogov, se to praviloma stori v kraju, v katerem je kateri od zavodov. Če to ni mogoče, je potrebno poiskati pomoč policije.
(3)
Če se pri obsojencu med spremljanjem pojavijo zdravstvene težave, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje, pravosodni policist spremljanje prekine in takoj poskrbi, da je obsojencu nudena zdravstvena oskrba.
(4)
V primeru smrti obsojenca med spremljanjem pravosodni policist na najhitrejši način obvesti policijo in zavod.
(5)
Pravosodni policist o zdravstvenih težavah obsojenca med spremljanjem takoj obvesti zavod.
27. člen
(predaja obsojenca)
(1)
Pravosodni policist preda obsojenca in njegove stvari organu ali ustanovi, če je bil to namen spremljanja. Organ, ki je obsojenca sprejel, izda o tem potrdilo.
(2)
Ob predaji obsojenca pravosodni policist organu ali ustanovi, ki je obsojenca sprejela, poroča o posebnostih vedenja obsojenca med spremljanjem, zlasti o njegovem neupoštevanju ukazov, poskusu pobega ali napada in upiranju. O posebnostih pravosodni policist obvesti tudi poveljnika zavoda, iz katerega je bil obsojenec pripeljan.
28. člen
(beleženje podatkov o opravljenem spremljanju)
Zavod v zvezi z opravljenim spremljanjem beleži naslednje podatke: ime in priimek obsojenca, kraj in namen spremljanja, ime in priimek pravosodnega policista, način spremljanja in način vklepanja obsojenca za čas spremljanja in druge podatke, pomembne za izvedbo spremljanja.
29. člen
(varovanje obsojencev)
(1)
Pravosodni policisti skrbijo za varovanje obsojencev na sodišču in obsojencev, ki so začasno nameščeni v zdravstvenem zavodu ali drugi ustanovi zunaj zavoda (v nadaljnjem besedilu: varovanje obsojencev zunaj zavoda).
(2)
Varovanje obsojenca zunaj zavoda izvajajo pravosodni policisti tistega zavoda, na območju katerega je ustanova ali državni organ, če je to gospodarnejša rešitev in če ima zavod, na območju katerega je ustanova ali državni organ, razpoložljive kadrovske vire.
(3)
Določbe tega pravilnika, ki urejajo spremljanje obsojenca zunaj zavoda, se smiselno uporabljajo tudi za varovanje obsojenca zunaj zavoda.
3. Druge naloge pravosodnih policistov
30. člen
(izvajanje hišnega reda)
Pravosodni policisti zagotavljajo, da življenje in delo obsojencev v zavodu potekata po hišnem redu zavoda, pri čemer zlasti:
1.
seznanjajo obsojence s hišnim redom zavoda;
2.
opozarjajo obsojence na odstopanje od hišnega reda zavoda:
3.
sodelujejo z drugimi delavci zavoda, da se prepreči nastanek sporov med obsojenci ter sporov med obsojenci in delavci zavoda;
4.
usmerjajo in spodbujajo obsojence, da opravijo potrebna opravila za vzdrževanje reda in čistoče;
5.
spodbujajo obsojence pri njihovem delu in izobraževanju ter drugih dejavnostih, ki so vsebina osebnega načrta;
6.
preprečujejo nastanek škode na premoženju zavoda in odkrivajo povzročitelje škode;
7.
zagotavljajo pogoje za počitek obsojencev;
8.
poročajo operativnemu vodji o dogodkih in opažanjih, ki so pomembni za varnost, red in disciplino življenja in dela obsojencev v zavodu.
31. člen
(nesreča v zavodu)
(1)
V primeru požara, elementarnih in drugih nesreč v zavodu pravosodni policisti ukrenejo vse potrebno, da se preprečijo pobegi obsojencev, da se ohranijo varnost, red in disciplina, odvrnejo posledice nesreče in da se čim prej vzpostavi prejšnje stanje.
(2)
Pravosodni policist mora poznati ukrepe ob nesrečah in biti seznanjen z navodili o ravnanju v primerih takih nesreč.
(3)
Obsojence, ki kazen prestajajo v posebej varovanem režimu, in obsojence, za katere iz varnostne ocene izhaja, da so nevarni, se namesti v varne prostore v zavodu ali zunaj njega in se jih zavaruje. Če to ni mogoče, se jih začasno zastraži ter se jim z ustreznimi ukrepi in sredstvi onemogoči pobeg.
(4)
Obsojence, ki niso begosumni, je potrebno takoj vključiti v dela, ki so potrebna za preprečitev škode oziroma za odpravo posledic nesreče.
(5)
Ukrepe iz tretjega in četrtega odstavka tega člena odreja direktor zavoda.
32. člen
(požar v zavodu)
(1)
V primeru požara v zavodu pravosodni policist ravna v skladu z načrtom požarnega varovanja.
(2)
Pravosodni policist mora poznati protipožarne ukrepe in biti usposobljen za uporabo naprav za gašenje.
(3)
Poveljnik skrbi za redno usposabljanje in preverjanje usposobljenosti pravosodnih policistov za izvajanje protipožarnih ukrepov.
33. člen
(zavarovanje kraja nesreče)
(1)
V primeru samomora, poskusa samomora obsojenca ali dejanja, ki ima znake kaznivega dejanja, pravosodni policisti zavarujejo kraj nesreče oziroma dejanja in obvestijo policijo.
(2)
Pravosodni policist nudi policistom strokovno pomoč in informacije pri odkrivanju kaznivih dejanj ali priprav nanje.
(3)
Zavarovanje kraja nesreče oziroma dejanja pomeni izvršitev ukrepov, ki so potrebni, da se na kraju dogodka nič ne spremeni oziroma da se opravijo le najnujnejši varnostni ukrepi ter da se pri tem ne uničijo ali poškodujejo sledi in materialni dokazi.
(4)
Pravosodni policist zagotovi, da se poškodovanim obsojencem in drugim osebam, ki so poškodovane, nudi takojšnja zdravstvena pomoč.
34. člen
(sprejemno obdobje)
(1)
Pravosodni policisti opravljajo dejavnosti in postopke, ki so potrebni, da se obsojenci v sprejemnem obdobju ustrezno vključijo v življenje v zavodu, ter dejavnosti in postopke, ki so potrebni za pripravo prve varnostne ocene obsojenca in ustrezno upoštevanje varnostnih razlogov pri izdelavi osebnega načrta obsojenca.
(2)
Pravosodni policisti v sprejemnem obdobju obsojencev sodelujejo pri njihovi seznanitvi s hišnim redom, omejitvami pravic oziroma dolžnostmi, ki jih imajo med prestajanjem kazni, in drugimi posebnostmi prestajanja kazni zapora.
35. člen
(programi obravnave obsojencev)
Pravosodni policisti usklajeno z drugimi delavci zavoda sodelujejo pri izvajanju programov obravnave obsojencev tako, da sodelujejo zlasti pri:
1.
preprečevanju samomorov obsojencev,
2.
pripravah predlogov za ugodnosti,
3.
obravnavi vedenja obsojencev,
4.
organizaciji dela ter poklicnega in delovnega usposabljanja obsojencev,
5.
organizaciji ter izvedbi rekreativnih in drugih prostočasnih dejavnosti,
6.
organizaciji ter izvedbi dejavnosti in del skupnega pomena.
36. člen
(posredovanje podatkov)
Pravosodni policisti strokovnim delavcem in drugim pooblaščenim uradnim osebam zavoda posredujejo podatke, ki so pomembni za obravnavo obsojenca in se nanašajo na vedenje obsojenca v zavodu, ter podatke, ki so potrebni za pripravo poročil v zvezi s pomilostitvijo, pogojnim in predčasnim odpustom ter premestitvijo obsojenca.
III. POOBLASTILA PRAVOSODNIH POLICISTOV
37. člen
(pooblastila)
Pooblastila so z zakonom določeni ukrepi, ki jih pravosodni policist uporablja za izvrševanje svojih nalog.
38. člen
(vrste pooblastil)
Pravosodni policist sme za izvrševanje svojih nalog uporabiti naslednja pooblastila:
1.
izdajanje ukazov,
2.
ugotavljanje istovetnosti in identitete,
3.
preizkus alkoholiziranosti in preizkus prisotnosti prepovedane droge oziroma psihotropne substance (v nadaljnjem besedilu: nedovoljena psihoaktivna snov),
4.
zbiranje operativnih informacij,
5.
odstranitev in namestitev obsojenca v poseben prostor,
6.
pregled prtljage, pošiljk in bivalnih prostorov,
7.
odvzem stvari oziroma predmetov, ki jih obsojenec ne sme imeti pri sebi (v nadaljnjem besedilu: nedovoljena stvar),
8.
zasledovanje pobeglega obsojenca,
9.
pregled oseb,
10.
odvzem prostosti,
11.
prisilna sredstva.
39. člen
(uporaba pooblastil)
(1)
Posamezno pooblastilo za izvršitev naloge pravosodni policist uporabi ob pogojih, ki jih določa zakon, in na način, ki ga določa ta pravilnik.
(2)
Pravosodni policist posamezen ukrep v okviru svojih nalog uporablja samo tako dolgo, da je namen dosežen, ali dokler se izkaže, da namena ni mogoče doseči.
(3)
Posamezen ukrep nikoli ne sme biti uporabljen kot kazen.
(4)
Pravosodni policist uporabi tisto pooblastilo, ki osebo, zoper katero je pooblastilo uporabljeno, v danih okoliščinah najmanj prizadene.
(5)
Uporaba pooblastila ne sme povzročiti škode, ki ni v sorazmerju z namenom in cilji uporabe pooblastil.
(6)
Pooblastilo se zoper osebo izvrši tako, da brez potrebe ne prizadene njenega dostojanstva in ne ogroža življenja ali varnosti drugih prisotnih oseb.
40. člen
(načela uporabe pooblastil)
Pravosodni policist pri uporabi pooblastil upošteva naslednja načela:
1.
načelo varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin,
2.
načelo ustavnosti in zakonitosti,
3.
načelo nekonfliktnega in pomirjujočega pristopa,
4.
načelo sorazmernosti,
5.
načelo postopnosti,
6.
načelo strokovnosti,
7.
načelo varnega izvajanja postopka,
8.
načelo odločnosti,
9.
načelo natančnosti in temeljitosti,
10.
načelo presenečenja,
11.
načelo vztrajnosti,
12.
načelo sistematičnosti.
1. Izdajanje ukazov
41. člen
(ukaz)
(1)
Z ukazom pravosodni policist odredi, da obsojenec nekaj opravi, stori ali opusti, se odstrani z določenega mesta ali odide na določen kraj ali prostor.
(2)
Pravosodni policist izda ukaz nedvoumno, da ga obsojenec, ki mu je namenjen, v celoti razume.
(3)
Pravosodni policist izda ukaz neposredno in ustno. Če je za korektno in nedvoumno posredovanje ukaza potrebno, se ta izda pisno ali s pomočjo tehničnih pripomočkov.
2. Ugotavljanje istovetnosti in identitete
42. člen
(istovetnost obsojenca)
Pravosodni policist ugotovi istovetnost obsojenca, ko obsojenec nastopi kazen, tako, kot je določeno v pravilniku, ki ureja izvrševanje kazni zapora.
43. člen
(identifikacija drugih oseb)
(1)
Identifikacija je postopek, s katerim pravosodni policist ugotovi identiteto osebe, ki:
1.
prihaja v zavod ali odhaja iz njega;
2.
je na varovanem območju ali se zadržuje na varovanem območju zavoda;
3.
ovira njegovo delo zunaj zavoda.
(2)
Pravosodni policist identificira osebo tako, da jo pozove, naj mu izroči na vpogled osebno izkaznico ali drugo veljavno, s fotografijo opremljeno listino, ki jo je izdal državni organ in na podlagi katere lahko ugotovi njeno identiteto.
(3)
Identifikacija osebe se opravi na podlagi imena in priimka ter osebne fotografije na izročeni listini.