TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžnik sam krije svoje stroške postopka s pritožbo.

Zmotno je stališče pritožbe, da sodišče prve stopnje ne bi smelo ponovno dovoliti zaznambe izvršbe, ker je ta že bila dovoljena in vknjižena na podlagi predhodnih sklepov o izvršbi. Ker je bil izvršilni postopek v predhodnih izvršilnih zadevah ustavljen, izvršba za poplačilo terjatev na podlagi istih izvršilnih naslovov pa je bila v obravnavani zadevi nato ponovno dovoljena, je bilo namreč na podlagi prvega odstavka 170. člena ZIZ pri dolžnikovi nepremičnini treba vpisati zaznambo novega postopka izvršbe, v okviru katerega bo izvedena prodaja dolžnikove nepremičnine in izvršeno poplačilo upnikov iz dobljene kupnine. To pa ne bo imelo za posledico morebitnega dvojnega poplačila upnikov, saj se bodo ti v vsakem primeru lahko poplačali le enkrat, in sicer v obsegu terjatev, v zavarovanje katerih so bile vknjižene hipoteke, v vrstnem redu katerih bodo učinkovale zaznambe predmetne izvršbe. Dolžnik se ne more uspešno sklicevati na dejstvo, da kupnina, ki bi bila dobljena za nepremičnino, glede na druge s hipotekami zavarovane terjatve, ki imajo boljši vrstni red, ne bo zadoščala za poplačilo upnikove terjatve. Izvršbo je mogoče dovoliti na vsako dolžnikovo stvar ali premoženjsko oziroma materialno pravico, če ni izvzeta iz izvršbe ali izvršba nanjo ni omejena (prvi odstavek 32. člena ZIZ). Morebitne predhodno vknjižene hipoteke ne pomenijo ovire za dovolitev izvršbe. Tudi če bi bilo res, da višina terjatev, ki so zavarovane s temi hipotekami, v trenutku dovolitve izvršbe presega vrednost nepremičnine, ni nujno, da bo takšno stanje tudi v trenutku razdelitve kupnine in da bodo zastavni upniki z boljšim vrstnim redom sploh pridobili pravico do poplačila skladno z določbami 2. točke 196. člena ZIZ oziroma drugega odstavka 198. člena ZIZ.