TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Tožnik neutemeljeno ugovarja, da bi denarna odškodnina, dogovorjena s poravnavo, ki jo je organ vključil v odločbo o denacionalizaciji, ne mogla biti upoštevana v višini, kot iz odločbe (poravnave) izhaja. Zato tudi ne more z uspehom zatrjevati, da mu organ ne bi mogel odreči denacionalizacije nepremičnin, podržavljenih kot dela podjetja, ki jih poravnava ne obsega, ob sklicevanju na ugotovitev, da višina s poravnavo dogovorjene in izplačane denarne odškodnine že presega ugotovljeno neto aktivo podržavljenega podjetja. V pravnomočno odločbo, v katero je vključena poravnava, se namreč z izpodbijano odločbo ne posega, saj je s slednjo zgolj zavrnjen zahtevek za denacionalizacijo preostalega dela podržavljenega podjetja (ker je z odškodnino, dogovorjeno s poravnavo, prejšnji lastnik podržavljenega podjetja v denacionalizaciji vrednostno že odškodovan), ne pa naloženo vračilo odškodnine, dogovorjene s poravnavo (v višini, kot presega ugotovljeno neto aktivo podržavljenega podjetja).