TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Člen 202 Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 36/83 - popr., 42/85, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93, 39/96, 61/96 - odl. US, 35/97, 73/97 - odl. US, 87/97 in 73/98) je v neskladju z Ustavo. Državni zbor mora protiustavnost, ugotovljeno v 1. točki te odločbe, odpraviti v roku šest mesecev od dneva objave te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. Do odprave protiustavnosti, ugotovljene v 1. točki izreka, je zahtevo za sodno varstvo mogoče vložiti tudi zoper odločbo o prekršku, izdano na drugi stopnji, če je izrečena kazen prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Rok za vložitev zahteve za sodno varstvo zoper takšno odločbo, ki je bila vročena obdolžencu pred objavo te odločbe, začne teči naslednji dan po njeni objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Ker o kazni prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja odloči sodnik za prekrške, in ker je zoper to odločbo dana obdolžencu možnost, da se pritoži, določba Zakona o prekrških, ki v takih primerih ne dovoljuje zahteve za sodno varstvo, ni v neskladju s pravico do sodnega varstva (23. člen Ustave) niti s pravico do pravnega sredstva (25. člen Ustave). Ker je zahteva za sodno varstvo v postopku o prekršku dopustna v primerih, ko je izrečena strožja kazenska sankcija oziroma ko gre za bistven poseg v posameznikovo premoženjsko sfero, in ker je dopustna tudi v primeru, ko se izreče varstveni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila, ki je po svojih posledicah podoben ali celo lažji kot kazen prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, je določba Zakona o prekrških, ki zahteve za sodno varstvo ne dovoljuje tudi v primeru, ko je izrečena omenjena kazen, v nasprotju z jamstvom enakega varstva pravic (22. člen Ustave).