TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za okolje in prostor, Direkcije RS za vode, št. 35523-44/2018-5 z dne 24. 9. 2018, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 15, 00 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe toženi stranki, po poteku tega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Tožnik kot poglavitno ugovarja, da je organ pri odločitvi o zavrnitvi njegovega zahtevka uporabil kriterija (srednji pretok vode (sQs in sQnp) in prispevna površina vodotoka, določeno v 5. členu Uredbe o o načrtih upravljanja voda na vodnih območjih Donave in Jadranskega morja/2011), ki ju ZV-1 ne določa.

Uredba je podzakonski splošni akt, ki ne more vsebovati določb, za katere v zakonu ni podlage, zlasti pa ne sme samostojno odrejati pravic in obveznosti.

Prepovedi, omejitve in zapovedi, ki so v ZV-1 določene z namenom varstva voda in vodnih ter obvodnih ekosistemov in z namenom urejanja voda, se ne nanašajo na obseg prispevne površine vodotoka, kot tudi ne na minimalno vrednost srednjega malega pretoka vode (sQnp). Sodišče zato glede navedenih pogojev ugotavlja, da nimajo podlage v zakonu ali mednarodni pogodbi, zato so nezakoniti in jih v obravnavnem primeru ni mogoče uporabiti (načelo exceptio illegalis).