TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Pravdni stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Tožba je sklepčna takrat, kadar iz trditvene podlage tožeče stranke izhaja, da je tožbeni zahtevek po materialnem pravu utemeljen. To je torej takrat, kadar tožeča stranka v tožbi navede vsa tista pravno relevantna dejstva, ki po materialnem pravu vodijo do take posledice, torej do take odločitve v sodbi, zaradi kakršne je tožeča stranka vložila tožbo. Če katero od pravno pomembnih dejstev ni navedeno, je tožba nesklepčna. Nesklepčnost je lahko odpravljiva ali neodpravljiva. Neodpravljiva je takrat, kadar za dejstva, ki jih tožeča stranka navede v prid utemeljenosti svojega tožbenega zahtevka, zakon ne predvideva nobene pravne posledice. Dokazi služijo izključno preverjanju resničnosti trditvene podlage pravdnih strank. Torej nimajo nobene zveze s sklepčnostjo tožbe. Če je tožba po materialnem pravu (neodpravljivo) nesklepčna, sodišče ne izvaja dokaznega postopka, saj izvajanje dokazov o dejstvih iz nesklepčne tožbe nikoli ne pripelje do ugoditve tožbenemu zahtevku. Zahtevek iz nesklepčne tožbe pač nikoli ni utemeljen.

O popolnosti tožbe pa govorimo takrat, kadar ta vsebuje vse sestavine iz prvega odstavka 180. člena ZPP, torej določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih dajatev, dejstva, na katera opira tožnik zahtevek, dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo, in druge formalne podatke iz 105. člena ZPP. Zahtevek mora biti konkretno opredeljen. Opredeljen je, če so v tožbi navedena dejstva, ki tožbeni zahtevek individualizirajo. Če torej tožba ne vsebuje nobenih dejstev v zvezi s tožbenim zahtevkom ali navedena dejstva tožbenega zahtevka ne individualizirajo, je tožba nepopolna. Če pa iz navedenih dejstev ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka po zakonu, je tožba nesklepčna. Opredelitev tožbenega zahtevka ne sme puščati nobenih dvomov o tem, kaj tožeča stranka zahteva od tožene. Ni ovire, da je v samem tožbenem zahtevku vsebovan seštevek več zneskov. Vendar pa mora biti iz tožbe jasno razvidno, na kateri historični dogodek tožeča stranka opira vsak posamezen znesek, ki je vključen v tožbeni zahtevek. Kadar je v tožbi združenih več zahtevkov, tako kot v predmetnem sporu, mora biti torej individualiziran vsak posamezen znesek, ki predstavlja tožbeni zahtevek.