TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi predlagateljev in prvega nasprotnega udeleženca se zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje, s tem, da njegov izrek

- v tretjem odstavku I. točke pravilno glasi:

»Meja med parc. št. 1612/0-0 k.o. X v solasti predlagajočih strank M.J. in A.J. in parc. št. 1641/0-0 k.o. X, v lasti prvega nasprotnega udeleženca J.K., se določi tako, da poteka od mejnika na skici terenske meritve označenega s št. 359 v razdalji 47,20 metrov do mejnika št. 505, nadalje v razdalji 41,80 metrov do mejnika št. 357, nadalje v razdalji 47,50 metrov do mejnika št. 506, nadalje v razdalji 39,20 metrov do mejnika št. 355, nadalje v razdalji 39,70 metrov do mejnika št. 507, nadalje v razdalji 34,40 metra do mejnika št. 353, ki predstavlja tromejo med parc. št. 1612/0-0 k.o. X, parc. št. 1641/0-0 k.o. X in parc. št. 1611 k.o. X, ki je v lasti tretjega nasprotnega udeleženca A.G..«

- v stroškovni odločitvi v VI. točki pravilno glasi:

»Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka. Prvi nasprotni udeleženec J.K. mora v proračun Republike Slovenije povrniti skupne stroške tega nepravdnega postopa v višini 2.419,17 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.«

II. Predlagatelja sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Materialnopravni kriteriji za urejanje meje v sodnem postopku izhajajo iz 77. člena SPZ, ki hkrati vzpostavlja hierarhijo metod odločanja, ki jih je pri tem mogoče uporabi. Teh kriterijev sodišče zato ne more uporabiti v poljubnem vrstnem redu, temveč si mora prizadevati, da mejni spor reši najprej na podlagi močnejše pravice in le subsidiarno, če pogoji za odločanje na tej osnovi niso podani, mejo uredi na podlagi zadnje mirne posesti. Šele kadar se tudi zadnja mirna posest ne da ugotoviti, pride v poštev razdelitev sporne mejne površine po pravični oceni.

Skladno z drugim odstavkom 77. člena SPZ se močnejša pravica sicer domneva po meji, ki je dokončno urejena v katastrskem postopku ozirom skladno z določili sedaj veljavnega ZEN šteje za urejeno mejo (20. člen ZEN), s čemer je vzpostavljena izpodbojna domneva, ki jo zainteresirani udeleženec lahko izpodbija in močnejšo pravico dokazuje tudi drugače. Ker takšna zakonska dikcija razporeja zgolj trditveno in dokazno breme, zgolj dejstvo, da takšna domneva v obravnavanem primeru ni vzpostavljena, sicer ne predstavlja ovire za ureditev meje na osnovi močnejše pravice, vendar pa je trditveno in dokazno breme v tem primeru na stranki, ki se nanjo sklicuje.