TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Gre za poslovanje dveh povezanih oseb. Tožnik je delavcem, zaposlenim pri A. d.o.o., v spornem obdobju izplačeval neto plače, povračila prehrane med delom in prevoza na delo, A. d.o.o. pa je plače delavcev obračunal, izkazal vse obveznost iz naslova obračunov, ni pa jih poravnal, temveč je tožniku delo delavcev fakturiral kot svojo storitev. Tožnik je z izplačilom neto plač pokrival obveznosti po računih, prejetih za stroške dela. Dejansko na podlagi opisanega načina poslovanja A. d.o.o. svoje dejavnosti sploh ni opravljal. Bistvena posledica takega ravnanja je, da so obveznosti za prispevke in davke od osebnih prejemkov za delavce izkazane pri A. d.o.o., ki je nelikviden in ima blokirane vse račune, tožnik pa je, ker obveznosti za delo do delavcev poravnava le v višini izplačanih neto plač, razbremenjen vseh bruto stroškov dela. Na ta način se je A. d.o.o. izognil davčnim obremenitvam in si zagotovil nadaljnje poslovanje. Pravilen je zaključek, da je bila zaposlitev delavcev pri A. d.o.o., ki so delo dejansko opravljali pri tožniku, ki jim je tudi izplačeval neto plače in nadomestila, zgolj navidezna. Posledično je pravilna odločitev, da se obveznost za plačilo davčnega odtegljaja naloži tožniku kot izlačevalcu plač.