TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Kranju št. Bpp 299/2017 z dne 30. 3. 2018 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Tožena stranka bi morala tožnici omogočiti, da poda izjavo o ugotovljeni vrednosti zemljišč, ki so vplivale na zavrnitev njene prošnje za dodelitev BPP, oziroma ji omogočiti dokazovanje drugačne vrednosti tega premoženja. Dejansko možnost razpolaganja je nujno treba preučiti tudi z gledišča narave (dejanske rabe) zemljišča oziroma nepremičnine, s katero naj bi prosilec lahko razpolagal. Glede ugotavljanja vrednosti premoženja sodišče pojasnjuje, da se tožena stranka sicer lahko opre tudi na ustrezna izvedenska mnenja, vendar ker je bilo izvedensko mnenje, na katerem temelji izpodbijana odločitev, pridobljeno za potrebe delitve solastnine in ne za potrebe prodaje obeh nepremičnin in še manj zgolj tistega dela nepremičnin, ki predstavlja okolico hiše, je bil ta vidik, torej dejanska možnost razpolaganja, preveč neprepričljivo oziroma nepopolno ugotovljen.

Dodatno je treba upoštevati tudi to, da parc. št. 150/22 k.o. ... predstavlja tako hišo, v kateri tožnica živi, kot tudi njeno neposredno okolico (parkirišče, vrt ipd.), za katero tožena stranka zatrjuje, da bi tožnica z njo lahko razpolagala. To pomeni, da bi tožnica, če bi želela razpolagati z delom nepremičnine 150/22 k.o. ..., ki v naravi predstavlja okolico hiše, morala nujno razpolagati tudi s tistim delom nepremičnine, ki v naravi predstavlja njeno stanovanje. Tožnica bi torej morala razpolagati tudi s svojim stanovanjem, v katerem dejansko prebiva in ki se, če njegova vrednost ne presega ali dosega višine 120.000 EUR, ne upošteva pri ugotavljanju upravičenosti do BPP.

Obrazložitev tožene stranke, da obisk toplic in obliži niso nujni, saj bi jih v nasprotnem primeru kril ZZZS, je v nasprotju z navedeno določbo 2. alineje drugega odstavka 22. člena ZBPP, saj ta omogoča pridobitev izjemne BPP prav v primeru stroškov, povezanih z zdravljenjem, ki jih ne krije obvezno zdravstveno zavarovanje. Nadalje ni pravilna obrazložitev tožene stranke v smislu, da s staranjem pogosto naraščajo zdravstvene težave, zato gre v primeru lajšanja teh težav z obiski toplic ter jemanjem zdravil za prostovoljno sprejete obveznosti. Pri tem tožena stranka namreč ne upošteva, da ima tožnica pravico do invalidnine za 3. stopnjo okvare, kar je 80% telesna okvara, in da torej tožnica izpolnjuje pogoj iz 2. alineje drugega odstavka 22. člena ZBPP, ki zadeva prosilce, pri katerih je podana stopnja invalidnosti oziroma druge oblike telesne okvare.

Za dodelitev izjemne brezplačne pomoči ni vedno nujno, da so izdatki izredni v smislu enkratnosti in nepredvidljivosti.