TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Storilcu, ki se mu hkrati sodi za dvoje kaznivih dejanj, za kateri
sta mu bili določeni posamezni kazni zapora, ni moč izreči pogojne
obsodbe za eno dejanje in nepogojne za drugo dejanje. Tudi ni
pomembno, ali je za eno dejanje določena kazen postala pravnomočna že
prej zato, ker jo je sodišče druge stopnje potrdilo ter razveljavilo
le odločbo o krivdi in posamezni kazni za drugo dejanje ter odločbo o
enotni kazni.

Temeljno sodišče v Murski Soboti, enota v Murski Soboti, je spoznalo
obtoženca za krivega enega kaznivega dejanja velike tatvine po 1.
točki 1. odstavka 166. člena KZS, enega kaznivega dejanja tatvine po
2. odstavku 165. člena KZS ter enega kaznivega dejanja tatvine po 1.
odstavku 165. člena KZS. V pritožbenem postopku je Višje sodišče v
Mariboru delno ugodilo pritožbi obtoženčevega zagovornika ter hkrati
po uradni dolžnosti razveljavilo odločbe o krivdi in o posameznih
kaznih za prvi dve dejanji ter odločbo o enotni kazni. Sicer je
pritožbo zavrnilo in v nerazveljavljenem delu potrdilo sodbo sodišča
prve stopnje. S tem sta postali odločbi o krivdi in o posamezni kazni
za tretje dejanje pravnomočni. V novem sojenju je sodišče prve
stopnje po spremembi obtožbe spoznalo obtoženca za krivega, da je
storil s prvotno ločenima dejanjema (prvim in drugim dejanjem) eno
samo kaznivo dejanje tatvine po 1. odstavku 165. člena KZS. Za to
dejanje mu je določilo kazen 8 mesecev zapora in izreklo pogojno
obsodbo s preizkusno dobo treh let, glede že določene (pravnomočne)
kazni 5 mesecev zapora za tretje dejanje pa je izreklo, da se izvrši.
Pritožbo obtoženčevega zagovornika zoper to novo sodbo je sodišče
druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča
prve stopnje.
Sodišči prve in druge stopnje sta po mnenju občne seje Vrhovnega
sodišča SR Slovenije (11.4.1983) prekršili določbi 3. točke 1.
odstavka 48. člena KZJ in 5. odstavka 53. člena KZJ.
Brž, ko sodi sodišče storilcu hkrati za več dejanj, mora izreči
enotno kazen po pravilih iz 2. odstavka 48. člena KZJ. Po tkim.
asperacijskem načelu, vsebovanem v 3. točki 2. odstavka 48. člena
KZJ, sta bili v konkretnem primeru izhodišči za enotno kazen že
določena kazen 5 mesecev zapora (ki je postala pravnomočna že prej)
in v novem sojenju določena kazen 8 mesecev zapora. Glede na to bi
smelo sodišče izreči le enotno nepogojno kazen, večjo od 8 mesecev in
manjšo od 13 mesecev zapora, ali pa izreči pogojno obsodbo za obe
dejanji in določiti po 3. točki 2. odstavka 48. člena KZJ enotno
kazen ter preizkusno dobo. Že prej pravnomočna kazen 5 mesecev zapora
velja za določeno ter je lahko v steku z drugo, v novem sojenju
določeno posamezno kaznijo zapora le element za izrek oziroma
določitev enotne kazni zapora. Pogojno obsodbo je moč kombinirati z
nepogojno kaznijo zapora le po izjemnem 5. odstavku 53. člena KZJ, ko
sta v steku kazen zapora in denarna kazen.