TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Dopolnitev pritožbe prvega tožnika se zavrže.

in

Pritožbi tožene stranke se ugodi in sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem obsodilnem delu (točka II in III izreka) in v stroškovnem izreku (točka V izreka) spremeni tako, da sedaj glasi:

"Tožbeni zahtevek, da sta toženi stranki dolžni nerazdelno plačati prvemu tožniku 589.518,30 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od 29. 10. 2010 do plačila in drugemu tožniku 276.601,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od 29. 10. 2010 do plačila, se zavrne.

Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki pravdne stroške v znesku 459.521,09 EUR v roku 15 dni od izdaje sodbe sodišča druge stopnje, po preteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila."

Pritožba tožeče stranke se zavrne in v izpodbijanem zavrnilnem delu (točka IV izreka) sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 214.944,20 EUR v roku 15 dni od prejema sodbe sodišča druge stopnje, po preteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Za ugotovitev in presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka na plačilo odškodnine iz naslova navadne škode bi morala tožeča stranka zatrjevati in dokazati, da delnice, katerih imetnik je bila, potem ko se je posel z ruskim kupcem izjalovil, niso predstavljale premoženjskega ekvivalenta kupnini, ki sta jo za nakup dodatnih delnic morala plačati tožnika, oziroma da delnic po zatrjevanem škodnem dejanju nista mogla odsvojiti.

Dejstvo je namreč, da sta tožnika delnice, ki sta jih dodatno kupila zaradi nadaljnje prodaje, ta pa se ni zgodila, obdržala. Ker v pojem premoženja med drugim spadajo tudi korporacijske pravice (delnice oziroma poslovni delež) in vrednostni papirji, so te delnice vrednostno predstavljale del premoženjske mase tožnikov. Te kot premoženjske pravice imajo namreč objektivno določljivo ekonomsko vrednost, to je vrednost, ki jo je mogoče izraziti v denarju. Z vidika ugotavljanja, ali se je premoženje tožnikov zaradi zatrjevanega nedopustnega ravnanja tožene stranke zmanjšalo, kar je edino relevantno za ugotovitev obstoja navadne škode, je nepomembno, kakšni motivi so vodili tožnika k dodatnemu nakupu delnic, prav tako je nepomembno subjektivno vrednotenje delnic (zatrjevanje, da za tožnika zaradi izjalovljenega posla delnice niso imele nobene vrednosti). Za ugotavljanje, ali je škodno ravnanje predstavljalo poseg v premoženjsko sfero oškodovanca na ta način, da se je njegovo premoženje v relevantnem času zmanjšalo, je odločilnega pomena ocena vrednosti premoženja iz naslova imetništva delnic, to je njihova objektivna ekonomska vrednost.