TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se ugodi ter se zato sodba sodišča druge stopnje spremeni tako, da se pritožbi toženke ugodi in sodba sodišča prve stopnje spremeni a) v točki II. pogodbe, navedene v izreku tako, da se vrednost stanovanja določi z množenjem točk, velikostjo stanovanja in korekcijskim faktorjem po cenitvenem poročilu izvedenca prof. dr. M. P. z dne 11.2.1994 in po vrednosti točke na dan 4.5.1994, znesek vrednosti stanovanja v točki II. in znesek kupnine v točki III. pa izpustita iz izreka sodbe sodišča prve stopnje;

b) v odločbi o stroških postopka pa tako, da je tožeča stranka dolžna plačati toženi stranki stroške postopka prve stopnje 25.946,00 SIT in stroške postopka druge stopnje 13.140,00 SIT, vse z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 5.12.1996 dalje, vse v 15 dneh.

Kar je tožnik zahteval drugače, se zavrne.

Tožeča stranka je dolžna plačati toženi stranki stroške revizijskega postopka 21.400,00 SIT v 15 dneh.

Ker je toženka s pogodbo z dne 18.11.1991 ponudila tožniku znotraj 30 dnevnega roka (iz petega odstavka 117. člena SZ) prodajo spornega stanovanja celo pod ugodnejšimi pogoji (za 334.504,00 SIT od ocenjene vrednosti 836.261,00 SIT) kot pa jih je iztožil tožnik po spremenjenem tožbenem zahtevku (ki mu je bilo ugodeno s sodbo sodišča prve stopnje 4.5.1994 in po katerih je znašala kupnina 362.430,00 SIT od ocenjene vrednosti stanovanja 906.075,00 SIT), toženka ni bila v zamudi s svojo izpolnitvijo (kot sta pravno zmotno presodili sodišči druge in prve stopnje). Tožnik je namreč novembra 1991 neutemeljeno odklonil toženkino pravilno izpolnitev. Tožnik kot upnik oziroma upravičenec do nakupa je prišel zaradi svojega ravnanja v zamudo (325. člen ZOR). Zato tožnika zadenejo posledice zamude, ki so po učinku obratne kot pa v primeru, ko je v zamudi lastnik stanovanja s tem, da ne sklene pogodbe najpozneje v 30. dneh po vloženi zahtevi (v smislu petega odstavka 117. člena SZ). Sodna praksa se je izrekla, da v primerih, ko lastnik stanovanja ne sklene kupoprodajne pogodbe najpozneje v 30. dneh po vložitvi zahteve, imetnik stanovanjske pravice zaradi tega ne sme biti prikrajšan, če je to svojo pravico uspel pozneje iztožiti s tožbo. Prikrajšan pa ni mogel biti le na ta način, da se mu je zagotovilo, da kupi stanovanje pod pogoji, ki bi jih imel, če lastnik z izpolnitvijo svoje zakonske obveznosti ne bi odlašal. Zato mora lastnik prodati stanovanje za kupnino, ki vsebuje vrednost točke na 30. dan od vložene zahteve.

Kadar pa so razlogi za nesklenitev prodajne pogodbe po 117. členu SZ na strani imetnika stanovanjske pravice, ker je terjal nižjo pogodbeno ceno (kupnino) kot pa je veljala na 30. dan od vložitve njegove zahteve, v poznejši pravdi pa se to (da je neutemeljeno terjal nižjo kupnino) potrdi, sme lastnik zahtevati za prodano stanovanje kupnino, ki vsebuje vrednost točke na dan odločitve sodišča. Namreč elementi kupne pogodbe se v takem primeru ugotovijo (določijo) šele s sodno odločbo sodišča prve stopnje, do česar pa je prišlo zaradi ravnanj tožnika.