TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Reviziji se ugodi, sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani I U 1516/2011-12 z dne 28. 2. 2012 se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških se pridrži za končno odločbo.

Davčni zavezanec sme praviloma pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev od drugega davčnega zavezanca; 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun; 3. da gre za uporabo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij; 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo sistema DDV, oziroma da davčni zavezanec ni vedel ali moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt višje v dobavni verigi.

Revizijsko sodišče ocenjuje, da okoliščine, na katere se sklicujejo prvostopenjsko sodišče in davčna organa, same po sebi ne zadostujejo za zaključek, da je revident vedel ali bi moral vedeti za goljufivost transakcij. Po drugi strani pa je v zvezi z navedenimi okoliščinami revident podal tudi pojasnila, ki so konkretizirana, davčni organ in sodišče prve stopnje pa v svojih odločbah in izpodbijani sodbi nanje nista odgovorila.

Sklep o tem, da je podan subjektivni element, in deloma tudi neupoštevanje pojasnil revidenta, po oceni revizijskega sodišča temelji na napačni uporabi materialnega prava. Zaradi napačnega razumevanja materialnega prava pa okoliščine, na podlagi katerih bi bilo lahko utemeljeno zaključiti, da je pri revidentu izkazan subjektivni element, niso bile upoštevane, kar pomeni, da je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Zato je revizijsko sodišče v skladu z drugim odstavkom 94. člena ZUS-1 reviziji ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter vrnilo zadevo v novo sojenje.