Odlok o razglasitvi Grobišča Barbara rov v Hudi Jami za kulturni spomenik državnega pomena

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 53-1163/2022, stran 3507 DATUM OBJAVE: 15.4.2022

RS 53-1163/2022

1163. Odlok o razglasitvi Grobišča Barbara rov v Hudi Jami za kulturni spomenik državnega pomena

Na podlagi prvega odstavka 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13, 32/16 in 21/18 – ZNOrg) Vlada Republike Slovenije izdaja

O D L O K
o razglasitvi Grobišča Barbara rov v Hudi Jami za kulturni spomenik državnega pomena

1. člen

(1)

Za ohranitev avtentičnosti celote, povečanje prepoznavnosti in zagotovitev primerne javne kulturne rabe se enota dediščine Huda jama – Grobišče Barbara rov (EŠD 30983) razglasi za kulturni spomenik državnega pomena (v nadaljnjem besedilu: spomenik).

(2)

Spomenik iz prejšnjega odstavka ima izjemen memorialni pomen za Republiko Slovenijo kot pomembna zgodovinska lokacija.

(3)

Spomenik iz prvega odstavka tega člena je kulturni spomenik z zgodovinskimi vrednotami.

2. člen

(1)

Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik državnega pomena, so:

opuščeni rudnik je s svojimi ohranjenimi sestavinami avtentičen kraj usmrtitve in grobišča vsaj 1410 vojnih ujetnikov in deloma civilistov konec maja in v začetku junija 1945;

opuščeni rudnik, ki je z delovanjem prenehal konec leta 1942, zaprt pa je bil maja 1944, predstavlja specifično izbiro prostora za necivilizirano dejanje povojnega poboja;

gre za redek primer načina prikritja množičnega poboja v rudniškem rovu z zasutjem in zazidavo dostopa do posmrtnih ostankov z več betonskimi in lesenimi pregradami;

sama dostopnost in prezentacija avtentičnega stanja rova in ostalin predstavljata močno simbolno sporočilnost, da resnice in neciviliziranih dejanj ni mogoče prikriti, kar je z vidika trenutnih družbeno-političnih razmer v Evropi aktualen poudarek;

ohranitev, ki jo bo omogočala razglasitev, in predstavitev vseh ohranjenih sestavin opuščenega rudnika omogočata pietetno in simbolno podoživljanje povojnih pobojev ter ohranjanje kolektivnega spomina na družbeno-politično dogajanje po koncu 2. svetovne vojne, ko je povojna oblast kruto obračunala z vojnimi ujetniki, civilisti in pripadniki slovenskih ter tujih oboroženih sil, ki so se med vojno borili proti jugoslovanski partizanski vojski in njenim zaveznikom;

prostor povojnih pobojev s sledovi poskusa prikrivanja teh dogodkov je dobro ohranjen;

prostor pobojev izpričuje necivilizacijski odnos do soljudi. S pietetnim pokopom žrtev in predstavitvijo avtentičnih krajev pobojev nove generacije kažejo drugačen, kulturno-civilizacijski odnos do preteklosti in ideologij z osrednjim sporočilom, da se kaj takega ne sme več ponoviti.

(2)

Varovane sestavine spomenika so:

območje pred vhodom v rudnik z vsemi grajenimi sestavinami, potjo in brežinami ter nepozidan prostor;

vhod v rudnik;