IZREK
I. Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje:
I/1 - delno spremeni:
A) v 1. alineji II. točke izreka tako, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, Centralnega oddelka za verodostojno listino, VL 179926/2014 z dne 24.12.2014 ostane v veljavi v prvem odstavku izreka še za znesek glavnice 1.138,63 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 12. 2014 dalje do plačila ter za znesek 78,58 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 12. 2014 dalje do plačila;
B) v 2. alineji II. točke izreka tako, da zgoraj navedeni sklep o izvršbi v tretjem odstavku izreka ostane v veljavi še za znesek izvršilnih stroškov v višini 39,03 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 2. 2015 dalje do plačila;
I/2 - spremeni:
v III. točki izreka tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti 497,74 EUR njenih nadaljnjih pravdnih stroškov, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila.
II. V preostalem delu se pritožba tožeče stranke zavrne in se v preostalem izpodbijanem delu II. točke izreka sodba sodišča prve stopnje potrdi.
III. Pritožba tožene stranke zoper I. točko izreka se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v tem delu potrdi.
IV. Vsaka stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.
JEDRO
Tožeča stranka tožbenega zahtevka v delu, ki se nanaša na kapitalizirane zamudne obresti, ni substancirala do te mere, da bi bilo mogoče zaključiti, da v razmerju do nje obstoji zatrjevana obveznost tožene stranke za njihovo plačilo. Tožeča stranka bi morala pravočasno utemeljiti zahtevek za plačilo kapitaliziranih zamudnih obresti, ki jih vtožuje znotraj skupnega vtoževanega zneska 2.974,85 EUR, in v dokaz svojih navedb predložiti dokaze.
V konkretnem primeru je tožena stranka (kot lastnik) subsidiarno odgovorna za obratovalne stroške najemnika. Gre za zakonito subsidiarno poroštvo. Če zakon (SZ-1) določa poroštveno obveznost, pa le-te podrobneje ne določa, se uporabljajo pravila OZ o poroštvu. Za zakonito poroštvo se torej smiselno uporabljajo pravila pogodbenega poroštva.
Trditve o zapadlosti vtoževane terjatve in posledičnem začetku teka zastaranja je tožena stranka prvič podala v njeni drugi pripravljalni vlogi, kar je v postopkih v sporu majhne vrednosti prepozno. Tožeča stranka je namreč trditve in dokaze glede pravne podlage (računi dobaviteljev, izvršilni stroški, obresti) ter v zvezi z višino vtoževane terjatve podala že v vlogi, s katero je dopolnila tožbo. Zato bi morala (in bi jih tudi lahko, ne glede na to, da se matematični izračun ni izšel) tožena stranka trditve, vezane na presojo utemeljenosti ugovora zastaranja, podati v svoji prvi pripravljalni vlogi, s katero je odgovorila na tožbo. Ker tega ni storila, je v zvezi s temi dejstvi prekludirana.
Za začetek teka zastaranja je v konkretnem primeru ključno, kdaj bi le-ta začel teči, če bi bila storitev dobavitelja zaračunana neposredno toženi stranki, in ne kdaj je tožeča stranka kot upravnik ta račun plačala.
Ker se je v konkretnem primeru postopek začel z vložitvijo predloga za izvršbo 23. 12. 2014, je treba odvetniške stroške določiti na podlagi ZOdvT. Tožeča stranka je stroške za sestavo pritožbe in odgovora na pritožbo priglasila v točkah, katerih ZOdvT ne pozna, saj nagrado odvetniku določa v evrih, zato jih ni priglasila v skladu s 163. členom in drugim odstavkom 155. člena ZPP. Glede na to pritožbeno sodišče teh stroškov ni moglo priznati.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.