TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbama tožeče in tožene stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v točkah I./1., II. in IV. spremeni tako, da se glasi:

"I. 1. Ugotovi se obstoj terjatve tožnika do toženca v višini 38.357,92 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 12. 2011 dalje od zneska 17.742,07 EUR in z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 10. 2012 dalje od zneska 20.615,85 EUR.

Pobotljivo terjatev tožnika do toženca predstavlja terjatev plačila po opravljenem davčnem odtegljaju preostalega (neto) zneska od zneska odškodnine 38.357,92 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 12. 2011 dalje od prvega neto zneska (od zneska 17.742,07 EUR) in z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 10. 2012 dalje od drugega neto zneska (od zneska 20.615,85 EUR).

Ugotovi se, da ne obstoji višja tožnikova terjatev v razliki med zneskom odškodnine 38.357,92 EUR in zneskom 67.890,12 EUR.

II. Toženec je dolžan obračunati in plačati davek za tožnika od odškodnine v višini 38.357,92 EUR.

Zavrne se zahtevek za plačilo prispevkov ter za plačilo po opravljenem davčnem odtegljaju preostalega (neto) zneska od zneska odškodnine 38.357,92 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 12. 2011 dalje od prvega neto zneska (od zneska 17.742,07 EUR) in z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od 30. 10. 2012 dalje od drugega neto zneska (od zneska 20.615,85 EUR).

Zavrne se višji tožbeni zahtevek na plačilo višjega zneska v razliki med zneskom odškodnine 38.357,92 EUR in zneskom 67.890,12 EUR.

IV. Toženec je dolžan tožniku povrniti stroške postopka v višini 3.417,88 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči po poteku roka za prostovoljno izpolnitev do plačila."

Sicer se pritožbi tožene stranke in tožeče stranke zavrneta ter se v preostalem izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnik je dolžan tožencu povrniti 577,39 EUR stroškov pritožbenega postopka, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku paricijskega roka do plačila.

Pri tem je treba upoštevati, da je tožnik bil v spornem obdobju v pogodbenem razmerju s slovenskim delodajalcem, za katerega veljajo slovenski davčni predpisi in ki posledično plačuje davke in prispevke po slovenski zakonodaji. Zavezan je torej k plačilu prispevkov v višini, določeni z zakonom in k obračunu dohodnine po predpisani davčni stopnji. Plača v slovenskem pravnem sistemu pomeni bruto plačo.

Sodišče ni imelo podlage za to, da tožencu naloži tudi plačilo prispevkov za socialno varnost, saj pri prisojeni odškodnini zaradi nezakonite razrešitve ne gre za prihodek iz delovnega razmerja. Slednje je zakonito prenehalo v posledici razrešitve. Drugače pa velja glede davčne obveznosti. Prisojena odškodnina za premoženjsko škodo namreč ni izvzeta kot prihodek, od katerega se plača dohodnina, zato jo je toženec dolžan plačati.