TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Tožba za nedopustnost izvršbe (po 54. in 57. čl. ZIP), vložena brez sklepa o napotitvi na pravdo izvršilnega sodišča, se zavrže.

Sodišče v izvršilnem postopku napoti dolžnika oz. tretjega na pravdo v primerih, ki sta predvidena v določbah 54. člena in 57. člena Zakona o izvršilnem postopku (v nadaljnjem besedilu : ZIP). Kdaj sodišče napoti dolžnika na pravdo, je urejeno v določbi 54. člena cit. zakona, ki določa, da to stori takrat, ko je sklep o ugovoru zoper sklep o izvršbi odvisen od kakšnega dejstva, ki se nanaša na samo terjatev, to dejstvo pa je med strankama sporno. Situacija, ko sodišče napoti na pravdo tretjo osebo, ki ni stranka izvršilnega
postopka, pa je urejena z določbo 57. člena navedenega zakona. V skladu s tem določilom sodišče izda takšen napotitveni sklep, če se upnik v predpisanem roku ne izjavi o ugovoru zoper sklep o izvršbi, v katerem je tretji zatrjeval, da ima glede predmeta izvršbe tako pravico, ki izvršbo preprečuje (1. odst. 56. člena ZIP) ali če upnik takšnemu ugovoru nasprotuje.

V obeh navedenih primerih se tožba glasi na ugotovitev nedopustnosti izvršbe, pri čemer je v primeru iz 57. člena ZIP omejena na predmet, na katerega je predlagana izvršba. Navedeni vrsti tožb sta torej predvideni s posebnim predpisom, ki določa primere in pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da se lahko vložita. S tem je v tem primeru omejeno načelo dispozitivnosti v pravdnem postopku (načelno pravno mnenje zato ni v nasprotju z 2. odst. 2. člena Zakona o pravdnem postopku). Odgovor na vprašanje, ki ga rešuje to načelno pravno mnenje, pa je zato potrebno iskati tudi v naravi izvršilnega postopka. Ta po eni strani sicer res zagotavlja "le" realizacijo odločitve, s katero je nudeno pravno varstvo oz. zavarovanje bodoče realizacije, po drugi strani pa je urejen tako, da naj se čim več spornih vprašanj reši v tem postopku, s čimer se zagotavlja tudi interes učinkovitosti postopka za prisilno izvršbo sodnih odločb in drugih izvršilnih naslovov. Posledica takšnega izhodišča je tudi navedena ureditev, ki terja, da dolžnik oz. tretji najprej v ugovoru navede razloge, ki naj izpodbijejo izvršilni sklep, o katerih se nato razpravlja najprej v tem postopku. Le glede na naravo spornih vprašanj iz ugovora oz. nastalo procesno situacijo v izvršilnem postopku se sporna vprašanja obravnavajo v pravdnem postopku. Le presoji izvršilnega sodišča je pri tem prepuščena ocena o tem, ali je nastopila situacija iz cit. zakonskih določb, ki terja izvedbo pravdnega postopka. Napotitveni sklep izvršilnega sodišča glede na povedano predstavlja procesno predpostavko, ki mora biti izpolnjena, da sta obravnavani tožbi dopustni. Če torej stranka vloži takšno tožbo, ne da bi bila na pravdo napotena, bo zato sodišče tožbo kot nedopustno zavrglo.