TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi in sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se tožbeni zahtevki v tč. I., II. in III. izreka sodbe, ki glasijo:

„I. Ugotovi se, da je soglasje etažnih lastnikov naslov 1 za ohranitev obstoječega stanja igral na vzhodni strani soseske z dne 25. 5. 2016 neveljavno in nima pravnega učinka.

II. Tožene stranke so dolžne nerazdelno odstraniti s parc. št. 359/1, k.o. ..., plastično hiško z mizico, masivno leseno hiško na kolih z vgrajenim toboganom, plezalno steno in dvema gugalnicama ter peskovnikoma ter tobogan ter na mesti, kjer so igrala, vzpostaviti prejšnje stanje z zasaditvijo trave v 15 dneh pod izvršbo, sicer lahko to stori tožeča stranka sama.

III. Toženim strankam se nerazdelno prepoveduje v bodoče na tak ali podoben način z namestitvijo igral ali igrišč onemogočiti tožeči stranki souporabo parc. št. 359/1, k.o. ...“;

zavrnejo.

II. V tč. V. izreka se sodba spremeni tako, da glasi:“ Tožnica je dolžna v 15 dneh od prejema te sodbe, plačati tožencem 4.486,26 € pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti, do plačila.“.

Bistvo solastninske pravice je njena soodnosnost, sobivanje in zato tudi imanentna konfliktnost, ki nastaja zaradi različnih interesov njenih nosilcev. To različnost je v prisilni skupnosti, v kateri ni dovoljeno zahtevati ne delitve solastnine na skupnih delih in se ji tudi ne odpovedati (četrti in peti odst. 105. člena SPZ) potrebno uskladiti na način, da bo omogočal nadaljnje izvrševanje upravičenj vsem upravičencem (solastnikom). Tožnica kot solastnica pa z zahtevkom na "odstranitev igral" želi izključiti oziroma preprečiti preostalim solastnikom uporabo predmetov - "igral", glede katerih obstaja veljavna pravna podlaga - Akt o oblikovanju etažne lastnine - ki izrecno dovoljuje način uporabe navedenega zemljišča na točno takšen način. Ob tako postavljenem tožbenem zahtevku zato tisto, kar sodišče prve stopnje izpostavlja kot odločilno, da namreč "kje" bodo igrala postavljena, nikjer ni določeno, ne more biti nosilni razlog za odločitev, da se igrala "odstranijo".

V 27. členu SZ-1 je določeno: "Etažni lastniki, ki imajo več kot polovico solastniških deležev, lahko sprejmejo hišni red, s katerim določijo temeljna pravila sosedskega sožitja v večstanovanjski stavbi." V drugi alineji prvega odst. 9. člena Pravilnika pa je določeno, da se temeljna pravila sosedskega sožitja določijo s hišnim redom, v njem pa med drugim tudi: "uporaba skupnih delov (način dostopnosti in varovanja naprav, ki služijo celotni stavbi, način uporabe skupnih hodnikov, kleti, ipd.)". Po razlagi sodišča druge stopnje je torej vprašanje, kje bodo nameščena igrala na zemljišču, ki je skupen del stavbe, predmet urejanja s hišnim redom (ob izostanku drugačnega dogovora z že omenjeno pogodbo), za njegov sprejem pa zadošča več kot 50 % soglasje.