TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba delno spremeni:

- v prvem odstavku točke VI izreka delno spremeni tako, da se odškodnina za neizrabljen letni dopust, ki jo je tožena stranka dolžna plačati tožniku zniža z zneska 2.007,36 EUR na znesek 1.732,80 EUR in da se zavrne tožnikov zahtevek za plačilo zneska 274,56 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 5. 2013 dalje do plačila;

- v točki VII izreka pa tako, da se stroški postopka, ki jih je tožena stranka dolžna povrniti tožniku znižajo z zneska 1.384,90 EUR na znesek 1.228,84 EUR.

V preostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožnik je dolžan toženi stranki povrniti pritožbene stroške v znesku 18,54 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. dne po izteku paricijskega roka do plačila.

Tožnik je bil, na podlagi komuniciranja med tožnikovim pooblaščencem in pooblaščencem tožene stranke, lahko prepričan, da ga tožena stranka še vedno šteje za svojega delavca oziroma, da šteje, da je pri njej v delovnem razmerju. Tožnik je za to, da mu je tožena stranka dejansko zaključila delovno razmerje, izvedel šele s sprejemom obvestila ZZZS o neurejenosti obveznosti zdravstvenega zavarovanja. Zato tožniku ni možno očitati, da je tožbo vložil prepozno, saj jo je vložil pred iztekom 30-dnevnega roka, odkar je izvedel, da ni več v delovnem razmerju pri toženi stranki (3. odstavek 204. člena ZDR).

Tožniku bi pogodba o zaposlitvi v skladu s 75. členom ZDR lahko zakonito prenehala veljati le na enega od v zakonu predpisanih načinov. Med temi načini ni ustne izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kar je po zatrjevanju tožene stranke način, na katerega je prenehala tožnikova pogodba o zaposlitvi. Zato sta tožnikova pogodba o zaposlitvi in delovno razmerje nezakonito prenehala.