TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

1. Tožbi se ugodi in se odločba Ministrstva za notranje zadeve št. 2142-100/2010/8 (1232-12) z dne 15. 9. 2010 odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

2. Predlog tožnika za vrnitev v prejšnje stanje se zavrže.

3. Tožnika se oprosti plačila sodnih taks.

Tožena stranka je pravilno ugotovila, da tožniku ni mogoče priznati statusa begunca po drugem odstavku 2. člena ZMZ. Ni pa pojasnila, zakaj tožnik ne izpolnjuje pogojev za subsidiarno zaščito. Enotni azilni postopek po 34. členu ZMZ namreč pomeni, da tožena stranka najprej presoja pogoje za priznanje statusa begunca in šele če ti niso izpolnjeni, pogoje za priznanje subsidiarne oblike zaščite po tretjem odstavku 2. člena ZMZ. Tožena stranka pa navedenih določb ZMZ ni upoštevala in pogojev za subsidiarno zaščito ni ugotavljala.

Četudi je tožena stranka ugotovila, da tožnik ni izkazal splošne verodostojnosti, to še ne pomeni, da v obravnavni zadevi ne bi mogli biti izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 2. člena ZMZ za priznanje statusa subsidiarne oblike zaščite.